Prehrambna industrija se je znašla pred zahtevno nalogo: nahraniti nenasitno, hitro naraščajočo populacijo. Pri tem pa seveda imeti v mislih prihodnje generacije in ohranjanje virov ter planeta zanje. Od tradicionalnega kmetijstva je zaradi vse večjih potreb po živilih prešla na intenzivno kmetijstvo.
Ker se to ni izkazalo kot ustrezna, trajnostna rešitev, se znanost trudi probleme premagati s pomočjo inovativnih pristopov. Ti obsegajo tako najnovejšo tehnologijo, kot povsem osnovne zakone narave, na katere smo v želji po več pozabili. Poglej si, na katerih področjih se obetajo spremembe, in kako se bomo prehranjevali v prihodnosti.
Alternativni viri beljakovin
Danes smo skoraj v celoti odvisni od živalskih beljakovin, ki zahtevajo veliko virov in obdelovalnih površin. Živinoreja je odgovorna tudi za dobršen del izpustov toplogrednih plinov. V prihodnosti bomo tako primorani poiskati alternativne vire z manjšim vplivom na okolje, ki bodo povečali raznovrstnost beljakovinskih produktov. Pri tem je najprej treba poiskati nove rešitve, nato optimizirati proces njihove proizvodnje in s tem ustvariti cenovno dostopne alternativne vire beljakovin. Ob tem je potrebno v ljudeh krepiti zavedanje in zaupanje v alternativne vire.
Trajnostno kmetijstvo
Trenutna kmetijska praksa je povečini vse prej kot trajnostna. Med glavnimi cilji so zato povečanje regenerativnih in krožnih kmetijskih tehnik, s čimer se bo zmanjšal vpliv kmetijstva na okolje. Pri tem je potrebno poskrbeti za povrnitev biotske raznovrstnosti in ohranjanje ekosistemskih uslug, odpornost kmetijstva in skrb za klimatske spremembe. Ključno vlogo bo pri tem igrala digitalna transformacija, uporaba tehnologije in vključenost javnosti.
Ciljna hranila
V boju proti nenalezljivim boleznim bo potrebno izboljšati prehrano in življenjski slog Zemljanov. Naloga prehrambne industrije je tako spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad in skrb za zdravje ljudi. Pri potrošniku mora povečati zavedanje vpliva prehrane na zdravje. S tem lahko zaustavimo ali celo obrnemo trend vse višje stopnje debelosti, vplivamo na zdravo staranje in celo zmanjšamo število odraslih, ki ne morejo skrbeti zase. Za izpolnitev teh ciljev pa bo potrebno povečati vire beljakovinskih živil (predvsem v manj razvitih predelih sveta) in razviti personalizirane prehranske strategije.
Trajnostna akvakultura
Trajnostna akvakultura mora zadostiti naraščajočim zahtevam po morski hrani, obenem pa poskrbeti za druge ekonomske, socialne in okoljske prednosti. Novi pristopi na tem področju bodo trenutne prakse spremenili v pametnejše, krožne sisteme. Pri tem bodo uporabili novo razvite, inovativne in trajnostne rešitve, ki bodo poskrbele za zdravo, varno in visokokakovostno hrano.
Digitalna sledljivost
Digitalizacija sledljivosti prehranskih virov lahko poveča varnost, učinkovitost in trajnost prehranjevanja ter poveča zaupanje potrošnikov. Je le eden izmed korakov k digitalni transformaciji prehranskih sistemov. Z investicijami, razvojem in uporabo digitalnih orodij in tehnologij bomo kmalu lahko natančno spremljali izvor posamezne sestavine, skrbeli, da se živila na poti od proizvajalca do potrošnika ne pokvarijo in preverili hranljivost posameznih obrokov.
Krožni sistemi
Linearni model: »ustvari, uporabi, zavrzi« bodo morali nadomestiti krožni sistemi. Ti vključujejo ponovno uporabo virov, zmanjšanje ali uporabo stranskih in odpadnih produktov ter zmanjševanje količin zavržene hrane. S tem se bo zmanjšala poraba vode in obdelovalnih površin, prav tako količina nastalih emisij. Ker imajo v tem premiku poleg investitorjev najpomembnejšo vlogo potrošniki, bomo morali vsi spremeniti svoje vedenjske vzorce. Spremenil se bo tudi način uporabe virov, pomembno vlogo pa bo igrala funkcionalna embalaža, s katero se bo živilom podaljšala uporabnost.
Novinar
