Glede na zadnjo oceno Združenih narodov je mnogo posledic globalnega segrevanja sedaj že nepopravljivih. Kljub temu avtorji poročila navajajo, da še obstaja kratek časovni okvir, ki nam omogoča, da se izognemo najhujšemu. Če obdržimo dvig temperature pod stopinjo in pol, bi to lahko zmanjšalo napovedane posledice.
V poročilu je poudarjeno, da je situacija sicer slaba, a je prihodnost odvisna od nas, ne podnebja. Čeprav je prizadeta celotna populacija, nekateri za posledicami globalnega segrevanja trpijo precej huje od drugih. To je odvisno od kraja prebivališča. Med letoma 2010 in 2020 je zaradi poplav, suš in neviht v ogroženih regijah Afrike, Južne Azije ter Centralne in Južne Amerike umrlo kar 15-krat več ljudi kot v preostalih delih sveta.
V prihodnjih desetletjih se bodo bolezni širile hitreje, olajšano bo predvsem širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji. Poleg fizičnega zdravja je v poročilu prvič omenjen tudi vpliv globalnega segrevanja na psihično stanje ljudi. Ekstremni vremenski pojavi so namreč lahko tudi vzrok stresa, travm in opuščanja kulture.
Poleg ljudi trpi tudi narava. Beljenje koral in umiranje koralnih grebenov je zgolj ena izmed posledic naraščajočih temperatur. Približno polovica živih organizmov, ki so jih obravnavali v poročilu, se že seli v višje ležeče predele oziroma proti Severnemu in Južnemu polu. Do 14 odstotkov preučevanih organizmov bo pahnjenih na rob izumrtja, če se planet segreje za stopinjo in pol. Če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, bo na robu izumrtja kar 29 odstotkov vrst.
Novinar
