Porast malih secondhand trgovin na Instagramu v času epidemije

Si že opazil poslovni trend, ki se je pojavil na Instagramu v zadnjem letu? V drugem valu epidemije koronavirusa smo bili priča začetku mnogih malih poslovnih poti slovenskih posameznikov, ki so se odločili, da odprejo svoje spletne trgovinice z oblačili iz druge roke. Ko je nekaj pionirjev uspešno začelo svojo pot, so se kmalu po platformi namnožili profili z imeni moja omara, praznim omaro, cotke, cunjice iz škatle, krpice brezdomke in podobne različice. Zanimivo je, zakaj so postali uspešni v tako kratkem času, a odgovor je morda popolnoma jasen.

Pomanjkanje študentskega dela

O pomanjkanju študentskega v času koronakrize piše Pika Kristan na Radiu Študent, ki ugotavlja, da so v »študentskem servisu e-Študentski servis /…/ ob začetku epidemije v marcu in aprilu zabeležili kar 90-odstotni upad ponudbe študentskega dela«, hkrati pa se je povpraševanje po delu s strani študentov celo zvečalo, saj so mnogi izgubili svoje dotedanje službe ali začeli zaradi zaprtja šol in fakultet razpolagati z odvečnim prostim časom. Veliko študentov si zaposlitve ni moglo poiskati zaradi oddaljenosti od doma, neustreznosti izkušenj za specifična (predvsem tehnična ali naravoslovna) dela ali prevelikega števila prijav in s tem premočne konkurence. Zato so nekateri mladi začeli iskati vir prihodka v alternativnih vodah, med drugim tudi v ustvarjanju svojega malega biznisa.

Povečano nakupovanje

V tem času se je tudi močno povečalo spletno nakupovanje. Zaradi oviranega fizičnega dostopa do trgovin in udobja kavča ter računalnika v naši dnevni sobi je to postalo bolj udobno in dostopno kot kdaj koli prej. Tudi podjetja, ki niso imela spletnih trgovin, so vzpostavila sistem brezstičnega nakupa in svoje izdelke oglaševala na družbenih omrežjih. Pošta Slovenije je bila tako obremenjena s pošiljkami, da smo na svoje pakete čakali tudi po teden ali dva.

Praktičnost

Glede na to, da smo ves čas preživljali v sobah, je prišlo obdobje, ko se je mnogo ljudi lotilo generalnega čiščenja, sortiranja starih neuporabljenih stvari, prenavljanja stanovanj in vseh ostalih domačih projektov, s katerimi so leta odlašali. Marsikomu se je nabral kup starih oblačil, ki se jih je bilo treba znebiti, a jih niso želeli zavreči. Tako so se mnogi, predvsem dijaki in študenti, odločili za prodajo svojih starih oblačil, knjig, kozmetike, modnih dodatkov, rastlin in celo pohištva, okraskov in skodelic na družbeni platformi Instagram, saj je ta najbolj priljubljena v njihovih vrstah.

Dobre cene

Večina prodajalcev se je odločila za nizke cene, saj je bil njihov poglavitni cilj, da čim prej izpraznijo omaro. Nekateri profili so se osredotočali na izpostavitev kosov prestižnih znamk ali kvalitetno ohranjenih vintage oblek in s tem ciljale na bogatejše stranke. S porastom profilov in nasičenostjo ponudbe so se nekateri znašli in začeli predstavljati posebne giveawaye, »vikend popuste«, »3 za 2« ugodnosti ali preproste nekaj-procentne popuste. Višje cene so si lahko privoščili tudi »secondhand velikani« oziroma profili, ki so se s tem ukvarjali že pred pričetkom epidemije ali pa so preprosto hitro nabrali veliko bazo sledilcev ter s tem kupcev. Nekateri izmed njih so Reinkarmika (ki ima tudi svojo fizično trgovino v Kobaridu), Anamorena (ki izdeluje tudi korzete po naročilu in nakit),  Catsnclothes, Vintage Petruša in Indigo Secondhand.

Kaj to pomeni za slovensko secondhand sceno?

Reklamni plakat o vintage sejmu v Ljubljani. Našteti so prodajalci, ki razstavljajo svoje produkte.V zadnjem letu se je vzpostavil izjemno živ spletni trg, ki med seboj povezuje ljubitelje vintage oblačil, etične potrošnike in ljudi, ki preprosto obožujejo nizke cene in dobre kupčije. S sproščanjem koronskih ukrepov so se začeli prodajalci s kupci dobivati tudi v živo, da so opravili tako imenovan osebni prevzem ali celo organizirali vintage sejme z največjimi ponudniki.

Nakupovanje iz druge roke je danes postalo lažje kot kdajkoli prej! Ne moremo se več sklicevati na nezaloženost trgovin z vintage kosi ali na to, da niso v pravih številkah. Tudi cene so veliko manjše kot tiste v trgovinah, poleg tega gre za poslovanje po principu človek–človek, ki iz enačbe običajnega sistema potrošništva izključi velike korporacije in starim predmetom podari novo življenje.

Prejšnji članekRazlogi, zakaj nujno potrebuješ robota iRobot Roomba
Naslednji članekV kinu decembra: Nostalgija, pričakovanje in praznični čar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.