Poliester je ena izmed najbolj razširjenih tkanin v današnji industriji oblačil. Njegova priljubljenost izvira iz nizkih stroškov proizvodnje, trpežnosti in enostavnega vzdrževanja. Vendar pa se za bleščečo zunanjostjo skriva temna plat, ki postavlja pod vprašaj njegovo varnost in vpliv na zdravje ter okolje.
Kaj je poliester?
Poliester je sintetično vlakno, pridobljeno iz kemičnih spojin, kot so polietilen tereftalat (PET). Njegova proizvodnja vključuje uporabo nafte, kar že samo po sebi nosi okoljska in zdravstvena tveganja. Iz PET se izdelujejo tudi plastične steklenice, kar kaže na široko uporabo tega materiala, vendar pa je njegova prisotnost v oblačilih še posebej problematična.
Tveganja za zdravje
- Kemikalije v proizvodnji: med proizvodnjo poliestra se uporabljajo številne kemikalije, kot so antimon, kobalt in formaldehid, ki so zelo strupene. Stalno nošenje oblačil, izdelanih iz poliestra, vodi do stika s temi škodljivimi snovmi, kar lahko povzroči alergijske reakcije, draženje kože in celo resnejše zdravstvene težave.
- Hormonski motilci: poliester pogosto vsebuje ftalate, ki so znani kot hormonski motilci. Te kemikalije lahko vplivajo na endokrini sistem, kar vodi do različnih zdravstvenih težav, vključno z neplodnostjo, težavami s ščitnico in motnjami v razvoju pri otrocih.
- Toplotna občutljivost: oblačila iz poliestra niso zračna, kar pomeni, da lahko zadržujejo toploto in vlago ob telesu. To vodi do prekomernega potenja, draženja kože in ustvarjanja ugodnih pogojev za rast bakterij in glivic.
Okoljski vplivi
- Onesnaževanje z mikroplastiko: med pranjem poliestrskih oblačil se sprošča mikroplastika, ki konča v vodnih ekosistemih. Te majhne plastične delce zaužijejo morski organizmi, kar vodi do težke kontaminacije prehranjevalne verige in ogroža zdravje tako živali kot ljudi.
- Neobnovljivost in nebiološka razgradljivost: poliester je narejen iz neobnovljivih virov, kot je nafta. Poleg tega je biološko nerazgradljiv, kar pomeni, da se lahko odpadna oblačila iz poliestra kopičijo na odlagališčih desetletja ali celo stoletja, ne da bi se razgradila.
- Visoka poraba energije: proizvodnja poliestra zahteva tudi velike količine energije, kar ima spet svoje negativne okoljske posledice.
Druge problematične umetne tkanine
Poliester ni edina umetna tkanina, ki predstavlja težave. Tudi druge sintetične tkanine imajo podobne, če ne celo enake, negativne učinke na zdravje in okolje.
- Poliamid (najlon): proizvodnja poliamida vključuje uporabo številnih kemikalij, ki so lahko strupene. Tudi najlon močan vir mikroplastike, ki se sprošča med pranjem in konča v vodovju. Prav tako ni biološko razgradljiv in se kopiči na odlagališčih.
- Akril: akrilna vlakna se pridobivajo iz akrilonitrila, kemikalije, ki je znana kot potencialni karcinogen. Med proizvodnjo akrila se sproščajo tudi škodljive emisije, ki prispevajo k onesnaževanju zraka.
- Spandex (elastan): spandex je izjemno priljubljen zaradi svoje elastičnosti, vendar pa njegova proizvodnja vključuje uporabo toksičnih kemikalij. Je nebiološko razgradljiv in prispeva k onesnaževanju z mikroplastiko.
- Polipropilen: polipropilen se uporablja v številnih športnih oblačilih zaradi svoje odpornosti na vlago. Vendar pa tudi ta tkanina prispeva k problemu mikroplastike in ni biološko razgradljiva.
Ozaveščenost za boljšo prihodnost
Poliester in druge umetne tkanine so morda priljubljene zaradi svoje funkcionalnosti in cene, vendar so njihovi negativni vplivi na zdravje in okolje preveliki, da bi jih lahko zanemarili. Zavedanje o teh tveganjih in izbira bolj trajnostnih alternativ lahko prispeva k bolj zdravemu življenjskemu slogu in zaščiti našega planeta. Vsakič, ko se odločimo za nakup oblačila, bi morali premisliti o njegovem izvoru, sestavi in vplivu na naš svet.
Junior novinar
