Onesnaževanje z plastiko je problematično, po poročanjih okoljske agencije the Environmental Investigation Agency (EIA) skoraj tako kot globalno segrevanje. Agencija zato poziva države k sprejetju ciljev Združenih narodov glede zmanjšanja proizvodnje plastike in količin plastičnih odpadkov. Mednarodni dogovori o izgubi biodiverzitete in globalnem segrevanju nas spremljajo že skoraj 30 let. Ideji o sporazumu, ki bi bil posvečen plastiki, pa v zadnjih letih nekatere države nasprotujejo.
Zrak, ki ga vsakodnevno vdihujemo, vsebuje koščke mikroplastike, ki jo najdemo tudi v arktičnem snegu, zemlji in celo hrani. Primer, ko je na Tajskem poginila skupina slonov zaradi zaužitja plastične embalaže na tamkajšnjem odlagališču odpadkov, še zdaleč ni edini alarm, da moramo ukrepati. Če bomo nadaljevali, kot smo do sedaj, bo do leta 2040 masa plastike v oceanih presegla maso rib.
Ameriški predsednik Joe Biden v imenu Združenih držav Amerike podpira tovrsten globalni sporazum, ki mu je prejšnji predsednik, Donald Trump, nasprotoval. Vendar pa še ni jasno, če bo njegova odločitev podprta, saj je večina plastike proizvedena iz nafte in zemeljskega plina, ki ju v Združenih državah Amerike pridobivajo v velikih količinah. Kitajska, ki proizvede največ plastike letno, se do sedaj še ni odzvala na idejo. Več kot 100 držav, med njimi tudi Velika Britanija, si želi, da bi bil sporazum predlagan na naslednjem okoljskem srečanju Združenih narodov, februarja in marca.
Nasprotnikov je torej vse manj, a države imajo različna stališča o tem, kako strog naj bi dogovor bil ter ali naj bi šlo za prostovoljen ali obvezen sporazum. Vprašanje je tudi, kako bi cilje sporazuma oblikovali, da bi z njimi problem plastike reševali in ob tem ne bi ustvarjali novih težav.
Profesor Richard Thompson, strokovnjak s področja plastike, je za BBC News povedal, da bi se moral sporazum Združenih narodov osredotočati na celoten življenjski cikel plastike. Zgolj promoviranje plastike, ki jo je mogoče reciklirati, namreč ne bo prineslo rezultatov, če ob tem ne vzpostavimo ustrezne infrastrukture za zbiranje, ločevanje in reciklažo te vrste plastike. Tudi pravila, ki spodbujajo uporabo razgradljive plastike, bodo efektivna le, če bo na lokalni ravni omogočeno ustrezno ravnanje s takimi odpadki.
Ker je plastika vsestransko uporaben, lahek, varen in energijsko učinkovit material, lahko nadomeščanje plastike z alternativami celo negativno vpliva na okolje, zdravje in varnost. Potrebnih je tudi več raziskav o strupenosti in nevarnosti plastike, a odlašanje bi bilo lahko nevarno: dokazov, da je takojšnje ukrepanje nujno, je več kot dovolj.
Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je kompleksen problem globalnih razsežnosti, ki zahteva ukrepanje na mednarodni ravni. Čeprav se nekatera velika globalna podjetja izogibajo obvezujočih pogodb, so mnoga že izrazila podporo strogim standardom, ki nas lahko rešijo pred plastično krizo.
Novinar
