Psi in njihovi predhodniki so blizu našim srcem, saj so naši zvesti sopotniki. To jih naredi posebno zanimive za raziskovanje. Ker smo ljudje po naravi vedoželjni in nam je evolucija zelo zanimiva, radi raziskujemo preteklost in sedanjost živih bitij. Pri psih in volkovih lahko med seboj primerjamo prednike z današnjo vrsto. Tokrat so se znanstveniki osredotočili na inteligenco vrste.
Vrsti sta različni, prilagojeni svojemu okolju
Pred najmanj 15.000 leti so se psi razvili iz skupin sivih volkov, kažejo vodilne teorije. Toda ali to pomeni, da so sodobni kužki pametnejši od svojih pasjih prednikov? Po mnenju strokovnjakov je odgovor ne. Vendar to ne pomeni, da so volkovi pametnejši od psov.
»Nikoli ne bi mogli reči, ali so psi ali volkovi pametnejši, ker bi vedno rekli, da sta oba prilagojena svojemu okolju,« je povedala Juliane Bräuer, raziskovalka na Inštitutu Max Planck za človeški razvoj v Nemčiji.
Kako sploh vedeti kaj testiramo?
Kognicija živali se meri z vrsto spretnosti, ki običajno spadajo v dve kategoriji: socialna kognicija ali spretnosti, ki jih ima posameznik z drugimi živalmi, in nesocialna kognicija ali kako živali obdelujejo in manipulirajo s fizičnim svetom okoli sebe. Po mnenju Bräuerjeve imajo volkovi in psi različne kognitivne sposobnosti, ki ustrezajo njihovemu specifičnemu življenjskemu slogu.
»Te kognitivne sposobnosti bi morali upoštevati ločeno,« je dejala. »To vedno primerjam s predmeti v šoli.«
Metodologija študije
Eden najpogostejših poskusov, ki se uporabljajo za merjenje kognicije pri psih in volkovih, je kazalni test. V študiji iz leta 2021 so raziskovalci na mizo postavili dve obrnjeni skodelici, pod eno od njih pa je bila skrita hrana.
Nato so 44 kužkom naročili, naj poiščejo hrano, tako da so jim dajali namige, kot je kazanje ali gledanje na skodelico ali pa so zraven nje postavili kocko. Po ponovitvi vaje z 28 mladiči volkov je ekipa ugotovila, da je bila pri psih dvakrat večja verjetnost, da bodo našli hrano, kot pri njihovih pasjih bratrancih.
»To kaže, da obstaja nekaj, kar je bolj prirojeno pri psih, kar jih spodbuja k razumevanju tovrstnih nalog kazanja in razumevanju namere za kretnjami ljudi,« je povedala Hannah Salomons, podoktorska evolucijska antropologinja na Univerzi Duke in soavtorica študije.
V študiji iz leta 2017 je druga skupina raziskovalcev, vključno z Bräuerjevo, postavila poskus, v katerem so pretresli skodelico s hrano v njej. Tako psi kot volkovi so skodelico identificirali s hrano. Toda ko so raziskovalci pretresli prazno skodelico, so volkovi ostali na mestu, medtem ko so se psi vseeno lotili. To nakazuje, da volkovi bolje razumejo vzrok in posledico kot psi, je poskus razložila Bräuerjeva.
»Volkovi so prilagojeni svojemu okolju in gozdu, kjer morajo loviti,« je dejala. »Odgovorni so za svojo hrano; ne dobijo je samo od ljudi. Zato je zanje zelo priročno, da razumejo nekaj o vzročnosti, kar so pokazali v tej študiji.«
Testi so zelo različni
To je le nekaj izmed mnogih testov za merjenje kognitivnih sposobnosti pri volkovih in psih, pravi Friederike Range, raziskovalka živali in ustanoviteljica Wolf Science Center na Dunaju. V tem centru raziskovalci pogosto testirajo socialne in fizične sposobnosti pri psih in volkovih. Ugotovili so, da so volkovi na splošno bolj spretni pri delu drug z drugim, medtem ko so psi običajno boljši pri opravljanju nalog z ljudmi, ker je za pse udomačitev prinesla zelo drugačno sliko, je povedala Rangeeva. »Niso več tako odvisni od medsebojnega sodelovanja.«
Vsekakor se ti testi ne uporabljajo za ugotavljanje, ali so psi pametnejši od volkov, temveč za boljše razumevanje različnih načinov, kako krmarijo med ovirami, pravijo strokovnjaki.
»Mislim, da nima pravega pomena, da bi poskušali razvrstiti inteligenco, ker jo je težko definirati tudi pri ljudeh,« je dejala Salomonsova. »Težko bi rekli, »Oh, kdo je bil pametnejši, Van Gogh ali Einstein,« kajne? Ti ljudje so imeli popolnoma drugačne spretnosti. In enako je z živalmi.«
Novinar
