Leta 1997 je posadka jahtarja Charlesa Moora med plovbo s Havajev proti Kaliforniji opazila, da jih obdaja plastika. Plavajoči otok plastike, pravzaprav. Kaj vemo o Veliki pacifiški coni smeti?
Krožišče smeti sredi Pacifika
Poznamo jo tudi kot Veliko pacifiško zaplato odpadkov (Great Pacific garbage patch) ali Pacifiški vrtinec smeti (Pacific trash vortex). Otok sestavljata dve zaplati odpadkov v Tihem oceanu, Zahodna v bližini Japonske in Vzhodna, med Havaji in Kalifornijo. Veže ju severno-pacifiški krožni tok. Hladna voda s severnega tečaja se v Severno-pacifiški subtropski konvergentni coni meša s toplo vodo z Južnega Pacifika. Na tem območju smeti prehajajo med obema zaplatama.
Z vsakim desetletjem desetkrat več plastike
Po daljši izpostavljenosti sončni svetlobi in krožnemu toku se začnejo plastenke, vrečke in zamaški razkrajati. Plastika ni biorazgradljiva, pač pa razpade na manjše delce, ki jim rečemo mikroplastika. Čeprav točna količina odpadkov ni znana, naj bi jih bilo približno 80 tisoč ton. S čistilnimi akcijami so med njimi našli tudi ribiške boje in zaboje iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. To pomeni, da se smeti tam kopičijo in obe zaplati iz dneva v dan rasteta. Danes presegata trikratno površino Francije.
Od kod …
Kljub splošnemu prepričanju, da glavnina morskih odpadkov izvira s celine, med 75 in 86 % VPZO sestavlja ribiška oprema (mreže, boje, pasti). Z analizo smeti se ukvarja amsterdamska neprofitna organizacija The Ocean Cleanup. Po njihovih ocenah lahko 34 % teh odpadkov pripišemo Japonski, 32 % Kitajski, 10% Južni Koreji, 7% ZDA, ostalih 17 % pa Kanadi, Tajvanu in drugim narodom.
… in kam?
Plastika ima lahko uničujoč vpliv na celotno morsko prehranjevalno verigo, od alg in planktona do rib. Razen tega se živali vanjo, še posebej v mreže, zlahka ujamejo. Žal lahko smetišče po vsej verjetnosti najdemo tudi na dnu oceana, saj 70% naplavin potone.
Novinar
