Norveški arktični led je onesnažen z zaskrbljujočimi ravnmi strupenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PFAS), te kemikalije pa lahko predstavljajo velik okoljski stresor za divje živali v regiji, je pokazala nova raziskava.
S taljenjem ledu se kemikalije z ledenikov prenesejo v ekosisteme v spodnjem toku
V študiji, ki jo je vodila Univerza Oxford, so z meritvami ledu okoli Svalbarda na Norveškem odkrili 26 vrst spojin PFAS in ugotovili, da se lahko ob taljenju ledu kemikalije z ledenikov prenesejo v ekosisteme v spodnjem toku, kot so arktični fjordi in tundra.
Talilna voda lahko vsebuje koktajl onesnaževal, ki vključuje PFAS in vpliva na celoten prehranjevalni splet, vključno s planktonom, ribami, tjulnji in vrhunskimi živalmi, kot so polarni medvedi, pri katerih so že prej ugotovili visoke vrednosti PFAS v krvi.
»Do izpiranja onesnaževal prihaja sezonsko … in zdi se, da so nekateri PFAS med taljenjem mobilni, kar bi lahko bilo pomembno za ekosisteme v spodnjem toku,« je dejal Dr. William Hartz, glavni avtor študije, ki je opozoril na dvojni učinek na živali zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledu. Podnebje na Svalbardu se segreva hitreje od svetovnega povprečja. »Polarni medved je izpostavljen strupenim kemikalijam, ki jih je ustvaril človek, in stresu zaradi spreminjajočega se življenjskega okolja,« je dodal.
Kaj so kemikalije PFAS?
PFAS so skupina približno 12.000 kemikalij, ki se pogosto uporabljajo za izdelavo na tisoče potrošniških izdelkov, odpornih proti vodi, madežem in vročini. Imenujejo se večne kemikalije, ker se naravno ne razgradijo, povezane pa so z rakom, boleznimi jeter, obremenitvijo ledvic, zapleti pri plodu in drugimi resnimi zdravstvenimi težavami.
Med spojinami PFAS, ki so jih raziskovalci našli v ledu v količinah, ki presegajo priporočene mejne vrednosti za pitno vodo v ZDA, sta bili tudi PFOS in PFOA, ki veljata za dve najnevarnejši.
V študiji so bile ugotovljene tudi izjemno visoke vsebnosti TFA, stranskega proizvoda hladilnikov. V okviru Montrealskega protokola iz leta 1987 so se številne države dogovorile, da bodo postopoma ukinile klorofluoroogljikovodike ali CFC, močan toplogredni plin, ki se uporablja za hlajenje. Ti so bili na koncu nadomeščeni s fluoroogljikovodiki (HFO).
Ko se HFO, ki so prav tako toplogredni plin, znajdejo v okolju, se lahko spremenijo v TFA, vsebnost TFA pa se na Arktiki povečuje, je bilo ugotovljeno v študiji in rezultatih prejšnjih meritev. TFA in druge spojine PFAS so zelo mobilne in se lahko premikajo skozi ozračje ter se odlagajo na Arktiki ali drugod po svetu.
Čeprav naj bi bila TFA manj strupena od številnih drugih PFAS, ta kemikalija ni bila temeljito raziskana, zato nihče ne ve, kakšno škodo lahko te spojine povzročajo.
»Omejeno znanje o varnih ravneh TFA v okolju je treba obravnavati,« so navedli avtorji.
Novinar
