Osupljive globalne študije o ledenikih napovedujejo, da do leta 2100 večine ledenikov na Norveškem ne bo več. Taka prihodnost nas čaka, tudi če nam bo uspelo omejiti dvig globalne temperature znotraj zastavljenih ciljev.
Kaj nas čaka konec stoletja?
Zaradi hitro naraščajočih globalnih temperatur se talijo mnogi ledeniki po vsem svetu. To še posebej negativno vpliva na kraje z manj ledeniki, kot so Skandinavija in evropske Alpe.
Če bo globalno segrevanje do leta 2100 doseglo 2,7°C, bo Skandinavija morda izgubila okoli 90% ledu in ledenikov.
Morda še bolj zaskrbljujoč je scenarij, po katerem svetu uspe ostati znotraj cilja segrevanja, torej 1,5°C. Celo v primeru tega scenarija (ki se zdi vse manj verjeten) je izguba ledu ocenjena na 70-80%.
Globalna študija
Večji ledeniki na Norveškem se bodo seveda obdržali dlje časa, kot manjši. A vseeno se bodo močno skrčili. Raziskovalci so naredili nove izračune, da bi razumeli, kako se bodo ledeniki spreminjali, ko se bodo topili.
Ugotovili so, da bo približno polovica svetovnih ledenikov izgubljena, če globalnega segrevanja ne omejimo na 1,5°C. V primeru, da bo globalno segrevanje doseglo 2,7°C ali več, bodo stvari veliko slabše.
Vpliv taljenja ledenikov
Taljenje ledenikov bo povzročilo dvig morske gladine in prizadelo veliko ljudi. Zaenkrat je precej zaskrbljujoče taljenje ledenikov na Antarktiki in Grenlandiji. Pričakuje pa se da bodo od leta 2100 tudi drugi taleči se ledeniki prispevali k problemu.
Ledeniki so pomembni tudi za oskrbo z vodo in kulturo, zlasti v visokogorju. Več kot milijarda ljudi v Aziji je odvisnih od sladke vode iz ledenikov.
Taljenje ledenikov bo vplivalo tudi na hidroelektrarne, ki uporabljajo vodo iz njih. Ko ledeniki izginejo, lahko pride do več zemeljskih in skalnih podorov, ker tla postanejo manj stabilna.
Kako bo to vplivalo na Norveško?
V članku, ki ga je objavila Univerza v Oslu, je avtorica poudarila pomen ledenikov za proizvodnjo hidroenergije na Norveškem. Vodo, ki se poleti topi z ledenikov, uporabljajo elektrarne nižje po vodnem toku.
Trenutno imajo v ledenikih neskončne zaloge vode za hidroelektrarne. V naslednjih desetletjih, ko se bodo ledeniki topili, pa se bo odtok dejansko povečal. Izpostavila je tudi nevarnosti, povezane z izginjajočimi ledeniki. Ko se ledeniki umaknejo, bo večja možnost za nastanek zemeljskih in skalnih podorov, ker tla niso več zamrznjena in ker brez ledenika na vrhu postanejo bolj nestabilna.
Kulturna dediščina
V osrednji Norveški se že čutijo posledice taljenja ledenikov. Zadnjih nekaj let raziskovalni projekt Skrivnosti ledu (ang. Secrets of the Ice) išče in dokumentira na novo odkrita ledeniška arheološka najdišča.
Dosedanje najdbe vključujejo konice puščic in najstarejši par smuči, ki je bil do sedaj odkrit kjerkoli na svetu.
Svalbard
Arktično otočje Svalbard je eden prvih krajev na Zemlji, ki je občutil vpliv našega spreminjajočega se podnebja. Kljub ogromni količini ledu bo tudi ta trpel zaradi izgube ledenikov.
Če se temperatura dvigne za 1,5°C, bo Svalbard obdržal okoli 80% svojega ledu. Vendar se z vsako stopinjo segrevanja močno poveča količina ledu, ki izgine. Pri segrevanju za 4°C ali 5°C ne bo ostalo nič.
Za Svalbard šteje vsaka stopinja. In vsako zmanjšanje emisij bo pomagalo ohraniti ledenike. Nedvomno bo taljenje ledenikov močno vplivalo na vse prebivalce sveta, zato je potrebno, da naredimo vse kar je v naši moči, da omilimo posledice globalnega segrevanja.
Junior novinar
