Nikjer na Zemlji ni več varno

V prvi svetovni študiji o dnevni koncentraciji drobnih delcev (PM2,5) po vsem svetu je univerza Monash ugotovila, da je le 0,18 odstotkov svetovnega ozemlja in 0,001 odstotek svetovnega prebivalstva izpostavljenega koncentraciji PM2,5 – glavnemu okoljskemu dejavniku tveganja za zdravje na svetu – pod ravnjo varnosti, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kaj izvemo iz tega podatka?

Več kot 70 odstotkov dni nad varno ravnjo

Medtem ko so se dnevne ravni v Evropi in Severni Ameriki v dveh desetletjih do leta 2019 zmanjšale, so se ravni v južni Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Latinski Ameriki in na Karibih povečale, pri čemer je več kot 70 odstotkov dni po vsem svetu raven nad varno ravnjo.

Pomanjkanje postaj za spremljanje onesnaženosti zraka po vsem svetu pomeni pomanjkanje podatkov o lokalni, nacionalni, regionalni in globalni izpostavljenosti delcem PM2,5. Študija, ki jo je vodil profesor Yuming Guo s Fakultete za javno zdravje in preventivno medicino Univerze Monash in je bila objavljena v reviji Lancet Planetary Health, je pripravila zemljevid sprememb PM2,5 po svetu v zadnjih desetletjih.

Po besedah profesorja Gua je raziskovalna skupina uporabila tradicionalna opazovanja spremljanja kakovosti zraka, satelitske meteorološke detektorje in detektorje onesnaženosti zraka ter statistične metode in metode strojnega učenja za natančnejšo oceno koncentracij PM2,5 po vsem svetu.

»V tej študiji smo uporabili inovativen pristop strojnega učenja za integracijo več meteoroloških in geoloških informacij, da bi ocenili globalne dnevne koncentracije PM2,5 na površini z visoko prostorsko ločljivostjo približno 10 km × 10 kilometrov za globalne mrežne celice v obdobju 2000-2019, pri čemer smo se osredotočili na območja nad 15 μg/m³, ki po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za varno mejo (prag je še vedno sporen),« je dejal.

Letna koncentracija PM2,5 in dnevi z visoko izpostavljenostjo PM2,5 sta se ponekod zmanjšali, ponekod povečali

Študija razkriva, da so se letna koncentracija PM2,5 in dnevi z visoko izpostavljenostjo PM2,5 v Evropi in Severni Ameriki v dveh desetletjih študije zmanjšali – medtem ko se je izpostavljenost povečala v južni Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji ter Latinski Ameriki in Karibih.

Poleg tega je bilo v študiji ugotovljeno, da, kljub manjšemu zmanjšanju števila dni z visoko izpostavljenostjo delcem PM2,5 po vsem svetu je bilo do leta 2019 še vedno več kot 70 odstotkov dni s koncentracijami delcev PM2,5, višjimi od 15 μg/m³.

V južni in vzhodni Aziji je bilo več kot 90 odstotkov dni dnevnih koncentracij PM2,5 višjih od 15 μg/m³.

V Avstraliji in na Novi Zelandiji se je leta 2019 izrazito povečalo število dni z visokimi koncentracijami PM2,5.

Na svetovni ravni je bilo letno povprečje PM2,5 od leta 2000 do leta 2019 32,8 μg/m3. Najvišje koncentracije delcev PM2,5 so bile porazdeljene v regijah vzhodne Azije (50,0 μg/m3) in južne Azije (37,2 μg/m3), sledila je severna Afrika (30,1 μg/m3).

Avstralija in Nova Zelandija (8,5 μg/m3), druge regije v Oceaniji (12,6 μg/m3) ter Južna Amerika (15,6 μg/m3) so imele najnižje letne koncentracije PM2,5.

Večina sveta je izpostavljena prekomerne priporočene mejne vrednosti

Na podlagi nove priporočene mejne vrednosti WHO za leto 2021 je bilo leta 2019 le 0,18 odstotkov svetovnega ozemlja in 0,001 odstotek svetovnega prebivalstva izpostavljenih letni izpostavljenosti, ki je bila nižja od te priporočene mejne vrednosti (letno povprečje 5 μg/m³).

Po besedah profesorja Gua nevarne koncentracije PM2,5 kažejo tudi različne sezonske vzorce, »ki so vključevali severovzhodno Kitajsko in severno Indijo v zimskih mesecih (december, januar in februar), medtem ko so imela vzhodna območja na severu Amerike visoke koncentracije PM2,5 v poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Relativno visoko onesnaženost zraka z delci PM2,5 smo zabeležili tudi avgusta in septembra v Južni Ameriki ter od junija do septembra v podsaharski Afriki.«

Dodal je, da je študija pomembna, ker »omogoča poglobljeno razumevanje trenutnega stanja onesnaženosti zunanjega zraka in njenih vplivov na zdravje ljudi. S temi informacijami lahko oblikovalci politik, uradniki za javno zdravje in raziskovalci bolje ocenijo kratkoročne in dolgoročne učinke onesnaženega zraka na zdravje ter razvijejo strategije za zmanjševanje onesnaženosti zraka.«

Tilen Kemperle

Novinar