Severni sij ali avrora je pojav plešoče vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Najpogosteje je zelene ali rdeče barve. Pojav so poimenovali že na začetku 17. stoletja, prvi opisi se pripisujejo astronomu Pierru Gassendi. Severni sij so verjetno opazovali že dosti pred tem, nekateri menijo, da so ga opazovali že stari Grki. Čudovit pojav na nebu pa je dobil ime po rimski boginji jutranje zarje Avrori.
Nastanek polarnega sija
Polarni sij je najpogosteje viden v dveh ovalnih pasovih okoli zemeljskih magnetnih polov, ki je običajno 3° do 6° širok v zemljepisni širini in med 10° in 20° zemljepisne dolžine. Polarni sij je posledica nabitih delcev magnetosfere, ki pridejo v stik z Zemljinim ozračjem, z njim reagirajo in posledično zasvetijo. Trk delca sproži pri molekulah ali atomih vzbujeno stanje, ki je primerno spremenjeni konfiguraciji elektronov. Po kratkem času se stanje zopet povrne na osnovno energijsko raven in pri tem se sprošča svetlobna energija, ki je splošno označena kot fluorescenca.
Za polarni sij je najbolj pomemben pojav imenovan sončev veter, ki proizvaja električno nabito plazmo, ki nato ustvari plešoče barve na nebu. Posledica zelo močnih izbruhov na Soncu pa je, da je pojav viden višje na nebu, to je nad 100 km, zato je viden tudi na srednjih zemljepisnih širinah. Najpogosteje vidimo severni sij pomladi in jeseni.
Severni sij je vsakič drugačen
Severni sij je pojav, ki se pojavlja v različnih oblikah. Lahko je podoben zavesam, žarkom, spiralam, včasih se pojavi kot dinamično utripanje. Prav tako je lahko statičen ali dinamičen. Odvisno je tudi, kakšne intenzitete je. Najpogosteje je viden na polih, kjer je ob manjši aktivnosti sonca lahko tudi popolnoma bel. Vseeno pa sta najpogostejši barvi rdeča in zelena.
Seveda je tudi intenziteta barv posledica moči sončne aktivnosti. Tako je za temnejša odtenka rdeče, škrlat in karmin, potrebna močnejša sončna aktivnost. Zelena barva je zaradi občutljivosti naših oči najpogosteje vidna. K zeleni barvi pa prispevajo tudi relativno visoke vrednosti kisika v naši atmosferi. Modra in vijolična barva sta razmeroma redki, saj potrebujeta zelo visoke ravni aktivnosti sonca in se pojavljata ob robovih polarnih zaves.
Miti in legende
Grki so verjeli, da je bila Avrora sestra Heliosa in Seline, boga sonca in boginje lune, in da je v svojem raznobarvnem vozu dirkala po zgodnjem jutranjem nebu. Tako je svoje brate in sestre opozarjala na začetek novega dne.
Revni prebivalci Francije in Italije so verjeli, da nočne luči svarijo pred slabimi dogodki v prihodnosti. Na Škotskem in v Angliji naj bi nebo žarelo rdeče pred francosko revolucijo. Menili so tudi, da je avrora znak, ki napoveduje bolezni ali smrt.
Veliko zgodnjih kitajskih legend je severni sij povezalo z zmaji. Na nebu so tako videli prave borbe, ki so se dogajale med dobrim in zlim.
Indijanci plemena Cree so verjeli, da na nebu vidijo duše mrtvih, ki so ostali na nebu, ampak so ločeni od svojih ljubljenih. Luči na nebu so tako pripisali komunikaciji njihovih mrtvih bližnjih z njimi. Indijanci plemena Makah pa so menili, da je luči ustvarilo pleme škratov, ki so kuhali kitove maščobe.
Severnoameriška plemena imajo največ različnih zgodb povezanih z nastankom severnega sija. Te so povezane z vsem mogočim. Od krokarjev, do duhovnih vodnikov, ki z baklami usmerjajo umrle, da bi našli pot v večna lovišča. Luči so imele tudi negativne konotacije, verjeli so, da so to duše tistih, ki so v spopadih izgubili življenje in se veselijo, da ni sonca.
Severni sij ima posebno mesto tudi v nordijski mitologiji. Ena legenda nakazuje, da so luči posledica odsevov oklepov bojevnic, ki so izbirale, kdo bo umrl v bitki in kdo bo živel do novega dne. Nordijska mitologija je bila pogosto navezana na boje, tako so verjeli, da je Aurora nekakšen most, ki vodi padle v bitkah, do počivališča bojevnikov.
Nebo je letos žarelo tudi nad Slovenijo
Zaradi povečane aktivnosti sonca, smo v preteklih mesecih tudi v Sloveniji opazili ta čudoviti nebesni pojav, ki ga najpogosteje asociiramo s severnimi državami. Napovedano je, da bo Sonce svojo aktivnost povečevalo, do leta 2025, tako da ne skrbite, če nebesnega pojava niste ujeli, napovedano je, da se bodo ti pojavi ponavljali.
Severni sij z razlogom velja za enega najlepših pojavov, kar jih lahko opazujemo v naravi. Ne preseneča torej, da je našel pot v mite in legende mnogih ljudstev in prebivalcev različnih celin. Ker verjamem, da se tudi vi radi zazrete v nebo, pa naj vam prišepnem še to: Estonci verjamejo, da polarni sij nastane, ker konji po nebu vlečejo veličastno kočijo z mnogimi lučmi, ki prevaža nebeške goste na spektakularno nebeško poroko. Gremo še mi?
Novinar
