Da so ljudje v preteklosti iskali zatočišče pod zemljo je povsem logično. Mnoge jame so v pradavnini služile za skrivališče jamskim ljudem. Dokaz za to so tudi jamske slike, ki smo jih našli v mnogih jamah po svetu. Od starodavnih katakomb do sodobnih podzemnih železnic so ljudje vedno kratek čas potovali tudi pod zemljo. Toda ali so cele družbe ljudi kdaj živele pod zemljo? Da, vendar zgodovinsko samo v nujnih primerih in ko niso imeli druge možnosti. V zadnjih desetletjih pa se je to začelo spreminjati.
Svet pod našimi nogami je ena od možnosti
»Pomembno je vedeti o podzemlju, da tja ne spadamo. Biološko, fiziološko naša telesa preprosto niso zasnovana za življenje pod zemljo,« je povedal Will Hunt, avtor knjige »Underground: A Human History of the Worlds Beneath Our Feet«. »In vendar so trenutki, ko smo se umaknili v podzemlje.«
Ljudje so skozi zgodovino zaradi različnih razlogov začasno živeli pod površjem. Če ni bilo materialov za gradnjo hiš, so kopali podzemne domove, je povedal Hunt. V krajih z ekstremnim podnebjem so se ljudje poleti spustili pod zemljo, da bi se ohladili, pozimi pa, da bi jim bilo toplo. V podzemlju je namreč temperatura stalna, vedno okoli 10 °C. Podzemlje je bilo tudi varno skrivališče pred sovražniki.
Kapadokija je čudež arhitekture
Starodavni ljudje so na primer zgradili znana podzemna mesta Kapadokija na ozemlju današnje Turčije za zaščito pred vremenom in vojno. Podzemnih mest je bilo več. »Geografsko so bili na zelo strateškem mestu,« je dejal Hunt. »Nenehno so bili napadeni.« Prebivalci so se v izrednih razmerah umaknili pod zemljo, a tam niso ostali dolgo, morda največ več tednov.
Eno največjih podzemnih mest v Kapadokiji je Derinkuyu, ki sega v približno sedmo ali osmo stoletje in bi lahko gostilo okoli 20.000 ljudi, glede na Atlas Obscura (nekakšen vodnik po zakladih sveta). Geofiziki so ugotovili, da se še eno nedavno odkrito mesto v regiji razteza na 460.000 kvadratnih metrih in je lahko globoko 113 m. Če je res, bi bilo to nedavno najdeno mesto v Kapadokiji lahko še za približno tretjino večje kot Derinkuyu.
Podzemna mesta Kapadokije so »arhitekturni čudež«, ocenjuje Hunt. Vodnjaki so se potopili globoko v podzemno vodo. Luknje, ki vodijo na površje, so delovale kot prezračevalni jaški. Plasti zaščite – vključno z velikimi okroglimi kamni, ki so jih starodavni ljudje zvalili pred vhode v mesto – so ločevale tiste v notranjosti od vsiljivcev na površini.
Tudi danes najdemo skupnosti pod zemljo
Tudi danes obstajajo skupnosti, ki jih lahko najdemo pod zemljo. Mnogi marginalizirani ljudje so našli zavetje pod površjem v zapuščeni infrastrukturi sodobnih mest. V New Yorku je teh »krtov« manj kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vseeno pa velja ocena, da več kot 1000 ljudi brez stanovanja živi v tunelih pod ulicami mesta, je dejal Hunt. Veliko brezdomcev živi tudi v predorih pod Las Vegasom. In velike skupnosti sirot živijo pod ulicami v Bukarešti v Romuniji.
Ker se vse več ljudi seli v mesta, bi se lahko več teh mestnih prebivalcev preselilo v podzemlje. Kraji, kot je Singapur, raziskujejo možnosti za gradnjo navzdol. Tudi druga mesta, ki razmišljajo zeleno, iščejo možnosti podzemne gradnje. Le ta bi omogočala več prostora za zelene površine. Tehnologija, potrebna za to, je že tukaj, je dejala Eun Hee Lee, docentka psihologije na malezijskem kampusu Univerze v Nottinghamu, ki preučuje psihologijo podzemlja. Izziv je ljudi prepričati, da se preselijo pod zemljo.
Prihodnost je pod zemljo
V resnici še ni bilo dokazano, da bivanje pod zemljo povzroča negativne psihološke učinke, dokler so osvetlitev, velikost prostora, višina stropa in drugi fizični atributi okolja skladni z nadzemnimi, je dejala Lee. Na primer, tehnologija, kot so svetlobni vodnjaki, ki omogočajo, da naravna sončna svetloba osvetli podzemne prostore z uporabo materialov, kot je odsevna barva, bi se lahko borili proti depresiji, ki izhaja iz pomanjkanja sončne svetlobe . Ljudje se lahko počutijo izolirane od svojih nasprotnikov na površini in morda čutijo pomanjkanje nadzora, vendar so ti občutki obvladljivi, je dejal Lee. Vendar ljudem še vedno ni všeč zamisel o življenju pod zemljo.
V vsakem primeru Lee meni, da se bodo ljudje po vsem svetu kmalu začeli seliti, navdihnjeni s kraji, ki že obstajajo pod zemljo. Eden takih je RÉSO, podzemno mesto v Montrealu v Kanadi, ki je dolgo več kot 20 milj in vključuje nakupovalna središča, pisarne, hotele in celo šole. »Realno gledano bomo kmalu šli v ilegalo. V vsaj 30 letih bo vedno več podzemnih delovnih okolij, več podzemnih zabavnih mest,« je dejala. “Prihodnost je pod zemljo. To ni le ideja.«
Novinar
