Največja ptičja jajca na našem planetu

Nojeva jajca so največja jajca v živalskem kraljestvu. Tehtajo približno 1,4 kg, dolžina pa znaša med 15 in 18 cm. Njihova trda, debela lupina ne nudi zgolj zaščite pred zunanjimi vplivi, temveč se pogosto uporablja tudi v umetniške namene, saj je primerna za graviranje in obdelavo.

Noji imajo poseben način razmnoževanja, saj samice odlagajo jajca v skupinska gnezda. Inkubacijo večinoma prevzamejo samci, ki jih tudi branijo pred plenilci, kot so hijene. Velikost in odpornost jajc omogočata mladičem boljše možnosti preživetja, kar je ključno za ohranjanje populacije teh ptic.

Emu je druga največja ptica na svetu, znana po svojih značilnih temno zelenih jajcih, ki tehtajo med 450 in 650 grami ter merijo okoli 13 cm v dolžino. Njihova barva omogoča naravno kamuflažo v travnatih in grmovnatih predelih Avstralije, kar jih ščiti pred plenilci.

Pri emujih je naloga inkubacije v celoti na ramenih samcev. Po odlaganju jajc samice zapustijo gnezdo, medtem ko samci prevzamejo odgovornost za njihovo zaščito in izvalitev. Inkubacija traja približno 8 tednov, v tem času pa samci ne jedo in se popolnoma posvetijo varovanju zarodkov.

Kazuarji, ki naseljujejo tropske gozdove Nove Gvineje in severne Avstralije, odlagajo jajca značilne svetlo zelene barve. Jajca tehtajo med 500 in 600 grami in so prilagojena na skrivnostna okolja, kjer kazuarji živijo. Njihova barva omogoča dodatno zaščito pred plenilci, saj se zlijejo z okolico.

Kazuarji so zelo zaščitniški starši. Samci prevzamejo inkubacijo in varovanje jajc, pri tem pa uporabljajo svojo moč in agresivnost za obrambo pred morebitnimi grožnjami. Njihova starševska vloga je ključnega pomena za preživetje te ogrožene vrste.

Veliki nandu, južnoameriška ptica iz travnatih step, odlaga jajca, težka okoli 500 gramov in dolga med 12 in 13 cm. Njihova kremna barva se zlije z naravno okolico, kar zmanjšuje možnosti, da bi jih plenilci opazili. Samice odlagajo jajca v skupna gnezda, ki jih nato varujejo samci.

Samci velikih nandujev so skrbni starši, ki ne le inkubirajo jajca, temveč tudi ščitijo mladiče po izvalitvi. Njihova predanost je ključna za preživetje potomcev, saj so gnezda pogosto tarča plenilcev, kot so lisice in ptice roparice.

Cesarski pingvini so znani po svoji edinstveni inkubacijski strategiji. Odlagajo jajca, težka približno 450 gramov, sredi antarktične zime. Samci držijo jajca med nogami, pokrita z grelno kožno gubo, da jih zaščitijo pred ekstremnim mrazom.

Inkubacija traja okoli dva meseca, takrat samci ne jedo. Preživijo na zalogah maščobe in kljubujejo težkim vremenskim razmeram. Ta edinstvena strategija skrbi za zarodke predstavlja eno najtežjih preizkušenj v živalskem kraljestvu.

Maleo, ptica iz Sulavezija v Indoneziji, odloži jajca, ki tehtajo petkrat več kot kokošja jajca. Samice jih zakopljejo v toplo pesek ali vulkanski pepel, kjer naravna toplota zagotavlja inkubacijo. Po izvalitvi so mladiči popolnoma samostojni in nemudoma zapustijo gnezdo.

Samice lahko v enem letu odložijo od 8 do 12 jajčec. Ko je izbrano optimalno mesto, maleo izkoplje globoko luknjo in vanjo odloži jajce. Ko je jajce odloženo, ga starši varno zakopljejo v pesek, včasih pa pesek prekrijejo z drugimi odpadki, da bolje prikrijejo luknjo. Ko je jajce varno zakopano, starši odidejo in se nikoli ne vrnejo.

Darwinov nandu živi v patagonskih stepah in odlaga jajca, težka med 300 in 400 grami. Njegova jajca so zelenorumena in manjša, od tistih pri velikem nanduju. Inkubacijska doba je 30–44 dni, velikost legla pa od 5–55 jajc.

Samci te ptice gradijo gnezda na odprtih območjih, kar jih izpostavlja plenilcem. Samci so zato, ko valijo jajca, zelo agresivni, tudi do samic. Samice tako kasnejša jajčeca odlagajo v bližini gnezda in ne vanj. Večino jajčec v gnezdo odnese samec, nekaj pa jih ostane zunaj, kjer gnijejo in privabljajo muhe. Te muhe jedo samec in kasneje piščanci.

Kivi, simbol Nove Zelandije, odlaga jajca, ki lahko tehtajo do 450 gramov. Glede na velikost ptice ta jajca predstavljajo neverjeten biološki dosežek, saj tehtajo približno 20 % teže matere. Vsako leto imajo zato kiviji le po eno jajce.

Ko sta samec in samica kivija običajno vse življenje živita kot monogamen par. Med sezono parjenja, od junija do marca, si par ponoči kliče in se vsake tri dni sreča v gnezdilnem rovu. Ta razmerja lahko trajajo do 20 let. Po odložitvi jajca samci prevzamejo inkubacijo, kar omogoča samicam počitek in regeneracijo. Kljub svoji ranljivosti je kivi prilagojen preživetju v edinstvenih pogojih, kar prispeva k ohranitvi te dragocene vrste.

Albatrosi odlagajo jajca, dolga 10 do 12 cm in težka okoli 400 gramov. Njihova gnezda na odročnih otokih so varna pred večino plenilcev, kar omogoča staršem, da si delijo inkubacijo, ki lahko traja do dva meseca.

Albatrosi dosežejo spolno starost šele pri svojih 5. letih, a se ne razmnožujejo še nekaj let po dosežni spolni starosti. Albatrosi izvajajo poseben ples, da izberejo pravega partnerja. Repertoar vedenja vključuje sinhronizirane izvedbe različnih dejanj, kot so kazanje, klicanje, klepetanje z računom, strmenje in kombinacije teh vedenj. Albatrosi v odlaganje jajc in vzrejo piščancev vlagajo veliko energije in se zato ne odlagajo jajc vsako leto.

Špela Bošnjak

Novinar