Od uspešnosti razmnoževanja je odvisen obstanek vrste. V živalskem kraljestvu je zato potrebna iznajdljivost, hitrost in učinkovitost. Spodaj si preberi nekaj osupljivih rekordov s tega področja.
Najkrajša brejost
Pri avstralskih vrečarjih iz rodu Sminthopsis preživi zarodek v maternici le 2 do 3 dni. Takrat meri okrog pet milimetrov in je pripravljen, da življenje nadaljuje v materini vreči, kjer se prisesa na njene prsne bradavice. Zarodek v tej fazi še ni dokončno razvit, saj ne vidi, sliši in nima ravnotežja. A že po skupno 9 do 11 dneh lahko celotno leglo, v katerem je do osem mladičev, začne živeti samostojno življenje. Gre za najkrajšo brejost med vsemi sesalci, na drugem mestu so severnoamerški oposumi (11 do 12 dni), na tretjem mestu pa hrčki (16 dni). Kratka brejost je verjetno pomembna, ker samice sesalcev zaradi povečane teže navadno težje pridejo do hrane in bežijo pred plenilci.
Najhitrejše parjenje
Pri kolibrijih je dvorjenje relativno dolgo in obsega akrobacije na višini 20 do 40 metrov, samo parjenje pa traja zgolj trenutek. Ker med parjenjem ne morejo leteti, so takrat zelo ranljivi. Varna spolnost pri kolibrijih torej pomeni hitro parjenje. Samci kolibrijev sploh nimajo spolnega uda. Najverjetneje so ga tekom evolucije izgubili ravno zaradi čim krajšega časa ranljivosti med parjenjem. Med parjenjem samec kloako prisloni tesno ob samičino in izloči semenčice. Parjenje opravljeno!
Najhitrejše semenčice
Tudi rekord najhitrejših semenčic ostaja med pticami. Pri pticah iz podreda pravih pevk se namreč te premikajo s hitrostjo 7,5 mm/min, torej skoraj dvakrat hitreje kot človeške semenčice. To jim omogoča oblika njihove glave, ki ni okrogla kot pri ljudeh, ampak ima obliko vijaka. Bolj kot so vijačno zavite, hitrejše so, saj se med premikanjem vrtijo in migajo z bičkom. Hitrost semenčic pri teh pticah igra pomembno vlogo, ker se samice parijo z več samci in je pomembno, čigavi geni se bodo prenesli v naslednjo generacijo.
Novinar
