Civilna družba se je spet zavzela za zdravje prebivalcev Anhovega in doline reke Soče, enega izmed najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Tokrat opozarjajo na nevarnosti sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Civilnodružbene organizacije so v državni zbor odnesle podpise za vložitev predloga novele Zakona o varstvu okolja.
Nenehni strah pred strupi v Anhovem
Prebivalci Anhovega so žrtve mnogih zdravju škodljivih industrijskih dejavnosti. Kraj zaznamujeta med drugim azbest in nepitna voda. Izgradnja novega vodovoda, ki se bo napajal iz čistega vodnega vira, bo rešila eno težavo. A prebivalci Anhovega in občine Kanal ob Soči nenehno živijo v strahu pred novim onesnaževanjem.
Prebivalci si želijo, da bi njihovi otroci živeli brez skrbi pred kruto smrtjo zaradi onesnaževanja. Kot pravijo, bodo sami zavedno živeli v strahu zaradi azbesta v svojih pljučih.
Med težavami območja strupi sosežiga
Sosežig odpadkov v cementarni predstavlja velik problem za zdravje prebivalcev Anhovega in tudi stanje okolice. Kombinacije strupenih snovi, ki nastajajo s kurjenjem smeti, so zlasti nevarne za otroke ter vse, ki so bili v tem kraju dolgo izpostavljeni azbestu in drugemu onesnaževanju.
Zdravniki opozarjajo, da so med ljudmi v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja razširjene zdravstvene težave (med drugim razne oblike raka in pljučne bolezni), ki povzročajo tudi prezgodnje smrti.
Vložili predlog za spremembo zakonodaje
Na Inštitutu 8. marec so se povezali z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes. Skupaj so oblikovali spremembe Zakona o varstvu okolja, ga maja letos prinesli v državni zbor (DZ), 1. septembra pa začeli zbirati podpise za vložitev zakona v DZ. Zbrali so več kot 6000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona in jih že odnesli v državni zbor.
View this post on Instagram
Kaj bi zakon spremenil?
Novela bi med drugim ukinila dvojne standarde glede izpustov, ki zdaj veljajo za sežigalnice in sosežigalnice. Trenutno za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice, z novim zakonom bi se izenačili. S tem pa bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja in boljše zaščitilo zdravje prebivalcev in prebivalk v okolici naprav za sosežig.
Kot so zapisali predlagatelji, njihov predlog zakona temelji na Ustavi, ki zahteva enako obravnavo prebivalk in prebivalcev na vsem območju države, ter pravico do zdravega življenjskega okolja.
Predlog zakona sledi tudi previdnostnemu načelu, na katerem temeljita evropska in slovenska okoljska politika. V tem primeru pa ne gre le za previdnost. Zdravstvena in okoljska stroka potrjujeta, da je ureditev o vplivih nižjih okoljskih standardov za naprave za sosežig kot za sežigalnice, škodljiva.
Na tem naslovu lahko prebereš celoten Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.
Novinar
