Medtem ko podnebne spremembe še naprej segrevajo planet, bi se ledene plošče in oceanski tokovi lahko destabilizirali, kar bi povzročilo vpliv podnebnega domino efekta, ki bi vplival na 40 % svetovnega prebivalstva, kažejo nove raziskave.
Te učinke je bilo mogoče opaziti pri precej nižjih temperaturah, kot so menili doslej.
Znanstveniki so izvedli 3 milijone računalniških simulacij podnebnih modelov in ugotovili, da skoraj tretjina rezultatov povzročila katastrofalne učinke, tudi če so bile temperature pod 2 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, zgornjo mejo, določeno s pariškim sporazumom.
Domino efekt bi lahko amazonski pragozd spremenil v savano
Podnebne točke preloma so podnebne meje brez povratka. Po poročanju Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) bodo po prehodu resne, pospešene spremembe podnebnih sistemov, ki podpirajo življenje na Zemlji, postale nepopravljive. Nekatere od teh prelomnih točk, kot je propad ledene plošče zahodne Antarktike, bi že lahko prečkali.
Da bi računalniško simulirali zemeljsko podnebje, so raziskovalci ustvarili poenostavljen model, ki se je osredotočil na to, kako medsebojno delujejo domine v svetovnih podnebnih sistemih. Nekatere od teh domin so bile stvari, kot so ledene plošče, morski tokovi ali vremenski vzorci, kot je El Nino, model pa je v bistvu simuliral, kako jih prevrniti. Na primer s taljenjem večjih ledenih plošč ali upočasnitvijo atlantskega toka, ki pomaga hladiti evropsko podnebje. Model je simuliral več kot 3 milijone možnih scenarijev, v katerih so domine bolj ali manj močno medsebojno sodelovale.
Nova študija je pokazala, da so propadajoče ledene plošče, tiste na Zahodni Antarktiki in Grenlandiji, še posebej verjetno izhodišče za prevrnitev kaskad. V enem od scenarijev je hladna, ledeniška talina sprožila upočasnitev atlantskega toka in nato – z vplivom na južno nihanje El-Niña – povzročila znatno zmanjšanje padavin v amazonskem deževnem gozdu, ki bi ga lahko večji del preoblikoval v savano.
V drugem scenariju bi znatno taljenje grenlandske ledene plošče sprostilo sladko vodo v ocean in upočasnilo tokove Atlantskega oceana, ki prenašajo toploto iz tropov na severni pol. Ta trenutna upočasnitev bi nato ogrela Južni ocean in destabilizirala ledene plošče Antarktike, kar bi nato v ocean poslalo talino in na koncu pripeljalo do večjega dviga morske gladine. Ta dvig morske gladine pa bi povzročil še večje taljenje grenlandske ledene plošče.
V nevarnosti 40 % svetovnega prebivalstva
In v številnih simuliranih prihodnosti so podnebne spremembe najbolj prizadele obalne regije, kjer je leta 2017 po navedbah Združenih narodov živelo 2,4 milijarde ljudi ali 40 % svetovnega prebivalstva.
»Spreminjamo verjetnosti in ne v našo korist – tveganje se očitno povečuje, bolj ko ogrevamo naš planet,« je dejal soavtor Jonathan Donges, fizik z nemškega inštituta za raziskave podnebnih vplivov (PIK) v Potsdamu. »Znatno naraste med 1 in 3 °C. Če izpustov toplogrednih plinov in posledičnih podnebnih sprememb ni mogoče ustaviti, bi zgornjo mejo tega segrevanja najverjetneje prestopili do konca tega stoletja. S še višjimi temperaturami, je treba pričakovati še več prelomnih kaskad z dolgoročnimi uničujočimi učinki.«
In morda smo že na dobri poti do nekaterih tistih prelomnih točk
Maja je ločena študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pokazala, da je grenlandska ledena plošča, druga največja na svetu, na robu pospešenega taljenja. Glede na študijo iz avgusta 2020 je ledena plošča leta 2019 izgubila 532 metričnih gigaton ledu. Nadaljnja študija, objavljena istega meseca, je poročala, da je ledena plošča morda že prešla točko brez povratka.
Raziskovalci pravijo, da lahko njihove raziskave v resnici podcenjujejo, kako blizu je zemeljsko podnebje tem prelomnim točkam, in da je drastično, hitro zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nujno, da se jim izognemo.
»Naša analiza je konzervativna v smislu, da več interakcij in elementov prevračanja še ni upoštevano,« je povedala soavtorica študije Ricarda Winkelmann, profesorica klimatskih analiz.
Novinar
