Amazonski gozd, ki igra pomembno vlogo pri uravnovešenju svetovnega podnebja in pomaga pri borbi proti globalnemu segrevanju, trpi zaradi pandemije – še bolj, kot je trpel prej. Deforestacija se je v prvih štirih mesecih leta 2020 povečala za 55 % (v primerjavi s tem obdobjem v lanskem letu).
Deforestacija, ilegalno miniranje, čiščenje ozemlja in požari se v zadnjih enajstih letih izvajajo v veliki meri, večji kot kadarkoli prej. Znanstveniki svarijo, da se stanje bliža točki, od katere ne bo več poti nazaj. V zadnjih mesecih je marsikdo je izkoristil priložnost, ki jo je ustvarila koronavirusna kriza, za ilegalno krčenje gozda.
Največji in najbolj raznolik tropski deževni gozd na svetu je dom 33 milijonov ljudi in tisočev živalskih in rastlinskih vrst. Ko se je koronavirus marca razširil v Brazilijo, je bila zvezna država Amazonas tista, ki je zabeležila najvišje število primerov. Amazonas je tudi zvezna država Brazilije z najslabše financiranim zdravstvenim sistemom. Hitro sta bila odrejena družbeno distanciranje in omejitev potovanja. Veliko terenskih agentov, zadolženih za varovanje rezervatov, je odšlo, kar je drvarjem in minerjem omogočilo opustošenje teh območij.
Aprila se je število primerov povečalo in zvezne državo so začele odrejati karanteno. V tem času se je deforestacija povečala za 64 % v primerjavi z istim mesecim prejšnje leto (po satelitskih podatkih agencije INPE). Lani je ogromno število požarov, največje do tedaj, uničilo velike predele Amazonskega pragozda. Vrh požarov je običajno v juliju, in strokovnjaki se bojijo, da bi takrat lahko bil tudi vrh koronavirusa.
Brazilske oblasti v amazonsko regijo pošiljajo skupine, ki naj bi pomagale varovati pragozd. Toda kritiki opozarjajo, da bi retorika in strategije vlade lahko dejansko vzpodbujale drvarje in ilegalne minerje. Število požarov se je v devetih državah, ki si delijo Amazonski pragozd, že pred epidemijo povečevalo. Najslabše je v Braziliji in Boliviji.
Znanstvenik Antonio Donato Nobre opozarja, da je govoriti zgolj o deforestaciji, ko gre za Amazonski pragozd, velika laž. Uničenje gozda je namreč veliko obsežneje od 20 %, o katerih se običajno govori v medijih. Nobre trdi, da je potrebno misliti na kombinacijo pritiskov na pragozd: požare, izsekavanje in nedovoljeni lov. Vse to ekosistemu preprečuje, da bi normalno deloval. Tudi če neko območje ne izgubi vseh dreves in vegetacije, degradacija deževni gozd oropa značilnosti, ki so življenskega pomena za planet.
Znanstveniki opozarjajo: če ne zmanjšamo trenutne stopnje deforestacije in degradacije, lahko posledice podnebnih sprememb nastopijo hitreje. Amazonski pragozd proizvede 20 % kisika na svetu, 12 % bivšega pragozda pa danes pokrivajo kmetijske površine. Gozd čistijo predvsem zato, ker potrebujejo prostor za živino in nasade soje ter drugih pridelkov, gradnjo infrastrukture in cest. Deforestacija se je povečala, odkar je predsednik Jair Bolsonaro.
Novinar
