Največje živali na svetu dobro odnašajo ogljikov dioksid iz ozračja (sploh semenski kiti). Njihova telesa predstavljajo ogromne zaloge ogljika in njihova prisotnost v oceanu oblikuje ekosisteme okoli njih. Iz globin oceana pa ta ogromna bitja pomagajo tudi pri določanju temperature planeta.
»Na kopnem ljudje neposredno vplivajo na ogljik, shranjen v kopenskih ekosistemih, s sečnjo in gorenjem gozdov in travišč,« piše v znanstvenem prispevku iz leta 2010. »V oceanu naj bi bil ogljikov krog brez neposrednih človeških vplivov.« Toda ta predpostavka zanemarja vpliv kitolova.
Kitolov
Ljudje so ubijali kite predvsem zaradi olja. Prvi zapisi segajo v leto 1000. Od takrat je bilo ubitih že več kot deset milijonov kitov. Strokovnjaki menijo, da je njihova populacija upadla za nekje med 66 in 90 odstotki.
Ko kiti poginejo, potonejo na dno oceana. Ves ogljik, ki je shranjen v njihovih ogromnih telesih, se prenese iz površinskih voda v globoko morje, kjer ostane stoletja ali več.
V študiji iz leta 2010 so znanstveniki ugotovili, da bi pred industrijskim kitolovom (brez semenskih kitov) potonilo na dno oceana med 190 000 in 1,9 milijona ton ogljika na leto. To je enako, kot če bi vzeli med 40 000 in 410 000 avtomobilov vsako leto s ceste. Ko pa trupu kita preprečijo, da bi potonil na morsko dno, se ogljik sprosti v ozračje.
Andrew Pershing, morski znanstvenik z univerze v Mainu in avtor te študije, ocenjuje, da je kitolov v 20. stoletju v ozračje dodal približno 70 milijonov ton ogljikovega dioksida. »To je veliko, toda v enem letu to stori 15 milijonov avtomobilov. ZDA imajo trenutno 236 milijonov avtomobilov,« pravi.
Kitovi iztrebki so pomembni za podnebje
Iztrebki, ki jih proizvajajo ti sesalci, so presenetljivo pomembni tudi za podnebje. Kiti se hranijo v globokem oceanu, nato pa se vrnejo na površje, da zadihajo in odvajajo iztrebke. Njihove fekalije, bogate z železom, ustvarjajo popolne pogoje za rast fitoplanktona. Ta bitja so sicer lahko mikroskopska, toda fitoplankton ima skupaj velik vpliv na atmosfero planeta, saj zajame približno 40 % vsega proizvedenega CO2 – štirikratno količino, ki jo zajame amazonski deževni gozd.
Tudi ko so populacije kitov upadale, so začele orke loviti manjše morse sesalce, na primer morske vidre. Vider je bilo tako vedno manj, kar je privedlo do širjenja morskih ježkov, ki pa so odganjali alge okoli severnega Atlantika – s poudarjenim učinkom na sekvestracijo morskega ogljika.
Leta 2019 je Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil poročilo, v katerem so razvidne prednosti vrnitve kitov nazaj v oceane. Ta študija je pokazala, da ko seštejete vrednost ogljika, ki ga je v času njegovega življenja odvzel kit skupaj z drugimi koristmi, kot sta boljši ribolov in ekoturizem, je povprečno velik kit vreden več kot 2 milijona dolarjev. Študija ugotavlja, da mora zaščita kitov zdaj postati glavna prednostna naloga v svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.
Novinar
