Splošno znano je, da ima naša prehrana zelo velik vpliv na okolje. Kmetijstvo prispeva skoraj 30 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Pesticidi in gnojila, ki jih uporabljamo za pridelavo hrane, pa so v veliki meri odgovorni za onesnaževanje in uničevanje ekosistemov. Katera živila so z okoljskega vidika najslabša? Naj ti že v uvodu povemo, da je to verjetno večina tvojih najljubših živil.
Začetni pristop za premagovanje pomanjkanj podrobnih informacij o vplivu na okolje
Ena od ovir za prehod na okoljsko bolj trajnostne prehranske sisteme je pomanjkanje podrobnih informacij o vplivu na okolje. Zbornik Nacionalne akademije znanosti (PNAS) predstavlja začetni pristop za premagovanje te ovire z uporabo javno dostopnih informacij za pridobitev prvih ocen okoljskega vpliva več kot 57.000 živilskih proizvodov v štirih kazalnikih: emisije toplogrednih plinov, raba tal, vodni stres in potencial evtrofikacije.
Povezava z merilom hranilne vrednosti kaže na težnjo, da so hranljivejša živila okoljsko bolj trajnostna in da imajo lahko podobni nadomestki zelo različne okoljske in hranilne učinke. Z ocenjevanjem okoljskih vplivov živilskih izdelkov na standardiziran način ta pristop omogoča korak k informiranemu odločanju končnih uporabnikov, kot so potrošniki in oblikovalci politik.
Foto: akirEVarga iz Pixabay
Okoljski vplivi živilskih proizvodov
Razumevanje in obveščanje o okoljskih vplivih živilskih proizvodov je ključno za omogočanje prehoda na okoljsko trajnostne prehranske sisteme. Medtem ko so prejšnje analize primerjale vplive živilskih proizvodov, kot so sadje, pšenica in govedina, večina živilskih proizvodov vsebuje številne sestavine. Ker pa je količina posamezne sestavine v izdelku pogosto znana le proizvajalcu, je bilo težko oceniti njihove vplive na okolje.
V svojem prispevku so avtorji Michael Clark, Marco Springmann, Mike Rayner, Richard A. Harrington in sodelavci razvijali pristop, s katerim bomo to omejitev odpravili. Ta uporablja predhodno znanje iz seznamov sestavin za sklepanje o sestavi vsake sestavine, nato pa ga poveže z okoljskimi podatkovnimi zbirkami za izpeljavo ocen okoljskega vpliva živilskega izdelka po štirih kazalnikih: emisije toplogrednih plinov, raba tal, vodni stres in potencial evtrofikacije. Uporaba pristopa na 57.000 izdelkih v Združenem kraljestvu in na Irskem je pokazala, da imajo vrste živil nizke (npr. sladke pijače, sadje, kruh), srednje (npr. številne sladice, pecivo) do visoke okoljske vplive (npr. meso, ribe, sir).
Foto: Wounds_and_Cracks iz Pixabay
Vključitev ocene NutriScore razkriva, da so hranljivejši izdelki pogosto okoljsko bolj trajnostni, vendar so pri tem trendu tudi izjeme in živila, ki jih potrošniki obravnavajo kot zamenljiva, imajo lahko izrazito različne vplive. Analize občutljivosti kažejo, da je pristop odporen na negotovost pri sestavi sestavin in v večini primerov pri izvoru.
Ta pristop je korak k temu, da lahko potrošniki, trgovci na drobno in oblikovalci politik sprejemajo informirane odločitve o okoljskih vplivih živilskih izdelkov.
Emisije toplogrednih plinov na kilogram hrane
Najslabša živila z okoljskega vidika so tista, ki jih najraje uživamo. Meso je največji porabnik emisij toplogrednih plinov. Pri govedini ta številka znaša od 53,98 kilogramov in vse do 129,75. Tudi kava, brez katere si marsikdo ne predstavlja jutra, je visoko na seznamu. Ko govorimo o vegetarijanskih izdelkih, je na najvišjem mestu skuta, s 25,28 kilogramov emisij toplogrednih plinov. Razlika med vegetarijanskimi in mesnimi izdelki se zdi precej očitna, vsak pa naj zase razmisli, kaj bo jedel.
Novinar
