Nihče ne ve natančno, katera so bila največja mesta v antiki. Ko se pogovarjamo o metropolah tistega časa pridejo na plano znana imena iz srednješolske zgodovine: Uruk, Memfis, Tebe, Aleksandrija, Babilon, za katere arheologi domnevajo, da niso presegla 300.000 prebivalcev.
Potem nastopi Rim, ki je nekje med letom 0 in opustošenjem leta 410 predvidoma prvič v svetovni zgodovini dosegel 1 milijon prebivalcev. Med prvim in osmim stoletjem se Rimu pridružujejo še Chang’an na ozemlju današnje Kitajske in Bagdad.
Leta 1801 so v Londonu izvedli prvi zanesljiv popis prebivalstva in našteli 1.096.784 duš. London in Peking sta bili prvi mesti, ki sta ponovno dosegli (in presegli) mejnik milijon prebivalcev.
400 let pozneje v Londonu in Pekingu živi po 9 milijonov in 21 milijonov ljudi. A to ni več dovolj, da bi se imenovali največji mesti sveta. Prehitevajo ju druga, v Aziji in Afriki, na Indijskem polotoku in Južni Ameriki.
Mestom, ki imajo več kot 10 milijonov prebivalcev lahko rečemo megamesta. Večina jih je v Aziji in Južni Ameriki. Oglejmo si pet največjih:
Guangzhou
To mesto na jugu Kitajske je bilo na zemljevidih že v časih svilne poti. Danes šteje več kot 70 milijonov prebivalcev.
Tokio
Prestolnica Japonske je z 41 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na svetu. Vendar v zadnjih letih že čuti posledice staranja prebivalstva in verjetno ga kmalu nekdo prehiti.
Šanghaj
V kitajskem mestu z najbolj zvenečim imenom živi 40 milijonov ljudi. Šanghaj ima tudi najbolj obremenjeno pristanišče na Zemlji.
Delhi
Kljub povprečnim poletnim temperaturam nad 40 °C in zmagovanjem na lestvicah onesnaženosti, je prestolnica Indije drugo najbolj poseljeno mesto z 34,6 milijoni prebivalcev.
Džakarta
Največje mesto v Indoneziji in sedež njihove verzije Evropske Unije. Jakarta je bila tudi v času kolonializma prestolnica Nizozemskih kolonij v Indoneziji. Zdaj tam živi 29 milijonov ljudi.
Kaj pa najbolj obširna mesta?
Posvetimo se še drugemu pomenu besedne zveze »največja mesta« – geografskemu. Tu se stvari zapletejo, saj pomen mesta ni za vse države in politične ureditve enak. V Evropi smo vajeni občin in tabel, ki jasno ločujejo mestno občino Maribor z Dogošem in drugimi naselji od mesta Maribor. Drugje kot mesto štejejo eno administrativno enoto pod katero lahko spada več »mest« (ali urbaniziranih območij) in vasi.
Najprej poglejmo nekaj največjih po širši definiciji mesta. Največji taki »mesti« sta v Grenlandiji in sicer Sermersooq ter Avannaata z dobrima pol milijonoma kvadratnih kilometrov površine. Nastali sta leta 2009 in 2018 z združevanjem okrožij.
Sledijo 4 kitajske administrativne enote Nagqu (450537 km2), Hulunbuir (263953 km2), Jiuquan (191342 km2) in Shigatse (182000 km2). Nad 100.000 km2 površine ima še nekaj mest v Braziliji, in Avstraliji.
Kaj pa tista »prava« mesta?
Izmed 10 največjih »pravih« mest jih je osem v ZDA. Ta so po vrsti New York, Boston, Atlanta, Čikago, Los Angeles, Washington, Philadelphia in Dallas. New York je največje mesto na svetu z 12,093 km² površine.
Na tretjem mestu, večji od Atlante, je Tokio, ki je hkrati tudi najbolj gosto poseljeno mesto na svetu.
Večja od Washingtona in manjša od Los Angelesa je še Moskva s 4,662 km².
Novinar
.jpg){kind=link}
