Glede na študijo, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Science, več kot 50 % največjih jezer na svetu izgublja vodo. Glavni krivci niso presenetljivi: segrevanje podnebja in netrajnostni način življenja ljudi.
Vodilni avtor članka Fangfang Yao pravi, da novica ni povsem črna. Z novo metodo sledenja trendom shranjevanja vode v jezerih in razlogih zanje, lahko znanstveniki upravljalcem vode in skupnostim svetujejo, kako bolje zaščititi kritične vodne vire in pomembne ekosisteme.
Povod za začetek raziskave
K izvedbi raziskave so ga spodbudile okoljske krize nekaterih največjih vodnih teles na Zemlji, kot je izsušitev Aralskega jezera med Kazahstanom in Uzbekistanom. Skupaj s kolegi iz različnih univerz je ustvaril tehniko za merjenje sprememb nivoja vode v jezerih. V študiji je bilo obravnavanih skoraj 2000 največjih svetovnih jezer in rezervoarjev, ki predstavljajo 95% celotne zaloge vode v jezerih na Zemlji. S pomočjo satelitov in modelov so jezera opazovali in preučevali kar tri desetletja.
Na globalni ravni sladkovodna jezera in rezervoarji shranjujejo kar 87% vode na planetu. Zaradi tega so dragocen vir, tako za človeške kot tudi za zemeljske ekosisteme. V nasprotju z rekami jezera niso dobro nadzorovana, vendar zagotavljajo vodo za velik del človeštva – celo več kot reke. Kljub njihovi vrednosti, so bili dolgoročni trendi in spremembe nivojev vode večinoma neznani – do zdaj.
Katera jezera so bila del raziskave?
O ikoničnih jezerih, kot so Kaspijsko, Aralsko in Saltonovo morje imamo precej dobre informacije. Z novo metodo pa lahko zagotovimo vpogled v globalne spremembe gladine jezer s širšo perspektivo.
Za študijo je ekipa uporabila 250.000 posnetkov jezerskih območij, ki so jih med letoma 1992 in 2020 posneli sateliti, da bi raziskala območje 1972 največjih jezer na Zemlji. Zbrali so nivoje vode iz devetih satelitskih višinomerov in uporabili dolgoročne nivoje vode, da bi zmanjšali morebitno negotovost. Za jezera brez dolgoročne evidence ravni so uporabili nedavne meritve vode z novejšimi inštrumenti na satelitih. Združevanje nedavnih meritev gladine z dolgoročnimi meritvami površin je znanstvenikom omogočilo rekonstrukcijo prostornine jezer, ki segajo desetletja nazaj.
In kakšne so bile ugotovitve?
Rezultati so bili osupljivi: kar 53% jezer po svetu je doživelo upad zalog vode. Pri globalnem neto zmanjšanju prostornine naravnih jezer in izgube vode v približno 100 velikih jezerih so prevladovale podnebne spremembe in človeška poraba vode.
Jezera tako na suhih, kot tudi na mokrih območjih sveta izgubljajo prostornino. Izgube v vlažnih tropskih jezerih in arktičnih jezerih kažejo na bolj razširjene trende sušenja, kot je bilo prej razumljeno. Ugotovili so tudi, da sta skoraj 2/3 velikih zemeljskih rezervoarjev doživeli znatne izgube vode. Pri globalnem zmanjšanju skladiščenja vode v obstoječih rezervoarjih je prevladovala sedimentacija.
Medtem, ko se večina svetovnih jezer krči, je 24% jezer znatno povečalo svoje zaloge vode. Rastoča jezera so ponavadi na premalo poseljenih območjih ter na območjih z novimi rezervoarji.
Avtorji ocenjujejo, da približno 1/4 svetovnega prebivalstva – 2 milijardi ljudi, živi v porečju sušečega se jezera. To kaže na nujno potrebo po vključitvi človeške potrošnje, podnebnih sprememb in vplivov sedimentacije v trajnostno upravljanje vodnih virov.
Njihove raziskave ponujajo vpogled v možne rešitve. Npr. v jezeru Sevan se je v zadnjih 20 letih povečalo skladiščenje vode, kar so avtorji povezali uveljavljanjem zakonov o ohranjanju odvzema vode od začetka 21. stoletja.
Junior novinar
