Ko so ljudje pred tisočletji začeli pridelovati pridelke, je kmetijstvo obstajalo že milijone let. Pravzaprav je več živalskih vrst pridelovalo lastno hrano že dolgo preden smo se ljudje razvili kot vrsta.
Glede na novo študijo so pred ljudmi bile tudi mravlje. Kolonije teh žuželk so začele gojiti glive, ko je asteroid pred 66 milijoni let trčil v Zemljo. Ta vpliv je povzročil globalno množično izumrtje, hkrati pa ustvaril idealne pogoje za uspevanje gliv. Mravlje so začele gojiti glive in ustvarile evolucijsko partnerstvo, ki se je še tesneje prepletlo pred 27 milijoni let in traja še danes.
Znanstveniki iz Nacionalnega prirodoslovnega muzeja Smithsonian v ZDA so analizirali genetske podatke več sto vrst gliv in mravelj, da bi oblikovali podrobna evolucijska drevesa. Primerjava teh dreves je raziskovalcem omogočila, da so ustvarili evolucijsko časovnico kmetijstva mravelj in natančno določili, kdaj so mravlje začele gojiti glive.
Mravlje se ukvarjajo s poljedelstvom
»Mravlje se ukvarjajo s poljedelstvom in gojenjem gliv veliko dlje, kot obstaja človek,« je povedal entomolog Ted Schultz, muzejski kustos za mravlje in glavni avtor novega prispevka. »Verjetno bi se lahko nekaj naučili iz kmetijskega uspeha teh mravelj v zadnjih 66 milijonih let. Da bi resnično odkrili vzorce in rekonstruirali, kako se je združenje mravelj in gliv razvijalo skozi čas, potrebujete veliko vzorcev mravelj in njihovih sort gliv.«
Ekipa je vzorce uporabila za zaporedje genetskih podatkov za 475 različnih vrst gliv (288 jih gojijo mravlje) in 276 različnih vrst mravelj (208 jih goji glive) – največji nabor genetskih podatkov o mravljah, ki gojijo glive, kar jih je bilo kdaj sestavljeno . To je raziskovalcem omogočilo, da so ustvarili evolucijska drevesa obeh skupin. Primerjava divjih vrst gliv z njihovimi gojenimi sorodniki je raziskovalcem pomagala ugotoviti, kdaj so mravlje začele uporabljati določene glive.
Podatki so razkrili, da so mravlje in glive prepletene že 66 milijonov let. To je približno v času, ko je asteroid ob koncu obdobja krede trčil v Zemljo. Ta kataklizmični trk je ozračje napolnil s prahom in naplavinami, ki so leta zakrivale sonce in preprečevale fotosintezo. Posledično množično izumrtje je takrat izbrisalo približno polovico vseh rastlinskih vrst na Zemlji.
Razcvet gliv
Vendar je bila ta katastrofa blagodat za glive. Ti organizmi so se razmnoževali, ko so zaužili obilico odmrlega rastlinskega materiala, ki je posejal tla.
»Izumrtje je lahko velika katastrofa za večino organizmov, vendar je lahko dejansko pozitivno za druge,« je dejal Schultz. »Ob koncu krede dinozavrom ni šlo najbolje, a glive so doživele razcvet.«
Številne glive, ki so se v tem obdobju razmnožile, so se verjetno posladkale z razpadajočim listjem, zaradi česar so bile v tesnem stiku z mravljami. Te žuželke so izkoristile obilo gliv za hrano in se še naprej zanašale na trdožive glive, ko se je življenje po izumrtju znova vrnilo.
Novo delo je tudi razkrilo, da je trajalo skoraj nadaljnjih 40 milijonov let, da so mravlje razvile visoko poljedelstvo. Raziskovalcem je uspelo izslediti izvor te napredne prakse nazaj do približno 27 milijonov let nazaj. V tem času je hitro ohlajanje podnebja spremenilo okolja po vsem svetu. V Južni Ameriki so bolj suhi habitati, kot so lesnate savane in travišča, razdrobili velike kose mokrih tropskih gozdov. Ko so mravlje glive odnesle iz mokrih gozdov na bolj suha območja, so jih izolirale iz svojih divjih populacij prednikov. Izolirane glive so se za preživetje v sušnih razmerah popolnoma zanašale na mravlje, s čimer so postavile pot višjemu sistemu kmetijstva, ki ga danes izvajajo mravlje rezalke listov.
»Mravlje so te glive udomačile na enak način, kot so ljudje udomačili pridelke,« je dejal Schultz.
Novinar
