Nedavna raziskava je pokazala, da se nekatere živali anatomsko prilagajajo na globalno segrevanje.
V zadnjih stotih letih se je povprečna temperatura na Zemlji povišala za 2 °C. Morda se to ne zdi veliko, a očitno je dovolj, da je na Grenlandiji vsako leto za 260 milijard ton manj ledu. Vsako desetletje ga je na Arktiki 13 % manj in v zadnjih 30 letih je tam izginilo skoraj 95 % najstarejšega in najdebelejšega ledu. V območjih, ki naj bi bila le majhen del leta zelena, se pomlad začenja tudi do mesec prej, ledena plast pa se vrača pozneje kot nekoč. V mislih moramo imeti tudi, da kadar govorimo o povprečni temperaturi ne upoštevamo lokalnih ekstremov. Zadnja leta v Sibiriji beležijo tudi do 5 °C višjo temperaturo kot nekdaj.
Globalno segrevanje je dejstvo, ki polni predavalnice, TED-pogovore in dvorane kjer sestankujejo poslovneži. Ob vsem govoru pa se še vedno predvsem osredotočamo na vprašanja kot so: »Kako naj se človeštvo sooči s tem? Katere tehnologije nam lahko pomagajo? Morda pa je najbolje da se kar preselimo na Mars – ljudje in morda še kakšen hišni ljubljenček.« Manj besed pa je namenjenih živalskemu svetu, ki je v še večji nevarnosti kot mi. Kako se prilagajajo živali? Ali sploh se? Kakšen procent favne bo sploh preživel naslednjih 50-100 let?
Ptice imajo vedno večje kljune, sesalci uhlje in repe
Avstralska raziskovalka Sara Ryding z Univerze v Deakinu je pred kratkim objavila svojo raziskavo v reviji Trends in Ecology and Evolution. Rezultati kažejo, da se nekatere živali na višanje temperatur prilagajajo z anatomskimi spremembami. Predvsem pri pticah (natančneje, različnih vrstah avstralskih papig) beležimo večanje kljunov, s čimer živali povečajo površino za hlajenje. Od leta 1871 so se kljuni avstralskih papig povečali tudi za do 10 %. Enako se dogaja vrsti severnoameriške ptice pevke podobne našemu vrabcu.
Nekateri sesalci se prilagajajo z vedno daljšimi repi in večjimi uhlji. Tudi pri njih je cilj povečati površino, ki ni prekrita z dlako in lahko hladi telo. Sara Ryding pravi, da bi lahko v naslednjih 40-50 letih v naravi videli real-life Dumbote (pravljični slonček, ki je imel tako velika ušesa, da je z njimi lahko letel).
Le nekatere živali bodo preživele nadaljnjih 50-100 let
Kljub temu pa veliko živali hitrih sprememb temperatur ne dohaja. Predvsem so na udaru večje živali z manj mladiči in zato počasnejšim evolucijskim prilagajanjem na spremembe. Poleg tragičnega izumiranja vrst, na katerega že opozarjajo razni mediji se tragedija tu šele začenja. Ekosistemi imajo krhko ravnovesje, ki ga lahko podre že majhna sprememba. Le majhna razlika v temperaturi pri mnogih plazilcih odloča, ali se bo osebek rodil moškega ali ženskega spola. Le dve stopinji višja temperatura vodi polarnega medveda na rob izumrtja. 10 % večji kljun bo morda rešil nekaj vrst ptic, nikakor pa ne biodiverzitete.
Viri:
https://www.sciencedaily.com/releases/2021/09/210907110718.htm
Novinar
