Na morje smo vrsto let gledali kot na svet tišine in miru. Romantiziramo ga v pesmih in občudujemo v ozadju ikoničnih filmskih prizorov. Toda prepogosto opazujemo zgolj njegovo gladino in se ne zmenimo za bogat ekosistem, ki se skriva pod njo. Ko se spustimo dovolj globoko, prispemo v svet brez svetlobe, a ne brez življenja. Glavni vir komunikacije je zato zvok, ki se širi po prostoru preko vibracij. Živali ga uporabljajo za premikanje in navigacijo pri parjenju, iskanju plena ali bežanju pred napadalci. V zadnjih sto letih smo ljudje začeli razvijati čedalje bolj napredno morsko tehnologijo, ki z vnašanjem umetnih zvokov v morje moti zvočno harmonijo, ki je tam vladala več milijonov let. Problematično je to, da zvok potuje približno štiri- do petkrat počasneje v vodi kot po zraku. To pomeni, da lahko določeni zvoki svoje vibracije prenašajo daleč stran in s tem vplivajo na široko območje okrog svojega izvora.
Zvočno onesnaženost morja raziskuje Michel André. V svojem laboratoriju v Barceloni je razvil umetno uho oziroma hidrofon, ki zaznava podvodne zvoke in poroča svojim umetnim možganom. »Leta in leta smo mislili, da je morje svet tišine«, a je to v resnici le naša zmotna predstava, saj je naše uho ustvarjeno za poslušanje zvokov, ki potujejo po zraku in ne po vodi. S svojo napravo je ustvaril »nov šesti čut«, ki nam – človeškim bitjem – omogoča, da ocean slišimo, kot ga nismo nikdar doslej.
Leta 2002 so začeli tej težavi posvečati več pozornosti, saj je na obale začelo naplavljati mrtve kite. Odkrili so, da so v bližini uporabljali sonar in oddajali zvočne signale, ki so usodno vplivali na živali. Podobno se je zgodilo tudi lignjem, saj že šibki zvoki uničujejo njihove statociste oziroma organe, ki zaznavajo sile težnosti in so ključni za njihovo premikanje. Skozi raziskave so ugotovili, da zvočno onesnaženje ne ogroža zgolj kitov in delfinov, temveč tudi ribe, nevretenčarje oziroma vse živalske vrste. Zato se je André posvetil ustvarjanju kompleksnega sistema, ki zbira ogromne količine informacij preko več kot 150 zvočnih postaj po svetu, ki dopolnjujejo svetovni zemljevid akustike morja.
Rezultati njegovih raziskav prikazujejo sledeče pojave.
- Zvočno onesnaženje je največje na severni polobli, še posebno na območju Arktike.
- Vsako desetletje se je zvočno onesnaženje podvojilo v intenziteti, kar določenim vrstam kitov za 60 % zmanjša zmožnost komunikacije.
- »Air guns« so najbolj pogosto orodje za iskanje olja in zemeljskega plina v morju. Njihovi vplivi dosegajo radij do 4000 km daleč od svojega izvora.
- Južni Pacifik beleži najmanjšo stopnjo onesnaženosti.
- Kiti so se začeli sporazumevati na čedalje višjih frekvencah, da ladje in glasne naprave ne bi motile njihove komunikacije.
Pozitivna stvar zvočne v primerjavi z drugimi vrstami onesnaženosti je, da ima kratkotrajne posledice. Raziskovalci na tem področju se trudijo iskati nove alternative, ki bi morsko industrijo opremila z napravami, ki bi pomagale pri zmanjšanju njihovega zvočnega vpliva. Leta 2014 je Mednarodna pomorska organizacija sprejela smernice, ki predlagajo uporabo dušilcev na propelerjih ladij in izolirane motorje za zmanjševanje glasnosti. Januarja letos je organizacija Clean Arctic Alliance ponovno izpostavila, kako pereče je dejstvo, da se smernice v sedmih letih niso spremenile. Mednarodno pomorsko organizacijo je pozvala, da morajo doslej podane predlagane smernice postati obvezne zapovedi, saj se zdi, kot da zmanjševanje podvodnega hrupa ni nikogaršnja prioriteta. Leta 2016 je ZDA predstavila desetletni plan, ki se zavzema za preoblikovanje človeškega vpliva na podmorsko življenje. Norveška razvija nove načine iskanja fosilnih goriv, ki omejujejo testiranja na določenem območju zgolj na enkratno izvedbo.
Kljub grozečim podatkom si navadno ne predstavljamo, kako lahko tako nedolžna in nevidna stvar, kot je zvok, grozi celotnemu vodnemu ekosistemu. Čas je, da prenehamo ignorirati težave, čeprav so te morda na prvi pogled skrite človeškim očem in ušesom ter se začnemo osveščati o vplivih našega delovanja na ostale prebivalce tega planeta.
Novinar
