#1 Ugašaj naprave
Različne naprave (računalnik, televizija), tudi če so na standby opciji, požirajo energijo in s tem praznijo tvojo denarnico. Hkrati tudi povečujejo ogljični odtis, zato le ugasni televizijo, ko je ne gledaš.
#2 Jej manj mesa
To ni napad na vsejedce, le prijazen opomnik. Če se dvakrat na teden odpoveš rdečemu mesu, boš signifikantno znižal ogljični odtis.
#3 Investiraj v ekološke aparate
Velikokrat so te naprave res dražje, vendar se na dolgi rok razlika povrne. Račun za elektriko (in tudi vodo pri pralnem stroju) bo precej nižji.
#4 Kompostiraj
Če imaš možnost kompostiranja, jo izkoristi. Pregnite odpadke lahko mirno uporabiš za izboljšanje zemlje na vrtu solate, hkrati pa preprečiš anaerobno razkrajanje gospodinjskih odpadkov v bioloških smeteh, pri čemer se sprošča škodljivi metan. Emisije iz odlagališč odpadne hrane predstavljajo 3-4 % vseh emisij toplogrednih plinov. Pohvalno, kar 48 % slovenskih gospodinjstev kompostira odpadno hrano.
#5 Popravi pokvarjeno/strgano/počeno
Zašij strgane kavbojke, staro majico predelaj v shopping bag, zlepi počen obešalnik in popravi pokvarjen pralni stroj. Z miselnostjo, kot so jo imele naše babice, boš zavrgel veliko manj stvari, ki potrebujejo le nekaj tvoje pozornosti, da bi spet postale uporabne.
#6 Izogibaj se plastiki
Precej zlajnano, ampak premalo uresničeno. Vedno imej pri sebi reusable vrečko in steklenico za vodo. Pri nakupu sadja in zelenjave uporabi mrežico za večkratno uporabo, večja živila pa lahko na blagajno odneseš kar brez vrečke (lubenica, buča, banane v šopu).
#7 Ne leti
Potovanja z letalom so v zadnjem desetletju v večjem razmahu, kot kadarkoli prej. Kljub popularnosti te vrste transporta, za obisk evropskih držav raje uporabi vlak. Že s krajšim letom se proizvede več ton ogljika. Morda se raje odloči za lokalni izlet: kolesarjenje, kampiranje in pohodništvo so aktivnosti s skoraj ničelnim ogljičnim odtisom.
Lahko obiščeš Top 5 kotičkov Maribora. Na pot se odpravi z javnim prevozom (avtobus, vlak).
#8 Kupuj lokalno
Tako boš podprl manjše lokalne proizvajalce (kar jim ogromno pomeni) in se hkrati izognil ogljičnemu odtisu, ki ga povzročajo uvozniki s transportom. Win – win situation.
V 2018 smo v Slovenijo uvozili za 1,7 milijard € hrane, izvozili pa za 1 milijardo €.
#9 Uporabljaj mikrovalovko
Si že kje slišal, da mikrovalovka porabi občutno manj energije kot klasična pečica? V njej lahko pripraviš najrazličnejše obroke. Naj se pri pogrevanju makaronov od včeraj tvoja domišljija ne ustavi.
#10 Ne meči hrane stran
Sliši se logično in razumno, pa kljub temu letno gospodinjstva v Evropi zavržejo celo več hrane, kot je zavrže industrija med proizvodnjo. Kupi toliko, kot veš, da boš porabil. Pouči se o pravilnemu shranjevanju (klet, sobna temperatura, hladilnik, zamrzovalnik) in po nakupih ne hodi lačen.
Več o shranjevanju živil najdeš v prispevku Čiščenje hladilnika je nujno zlo.
Statistika:
Vsako leto v Sloveniji zavržemo 143 000 ton hrane. V letu 2013 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel 64 kg hrane, v letu 2015 pa 73 kg.
Povprečen Slovenec za nakup hrane in pijač porabi 1031 € (14 % izdatkov) letno. Za ta denar lahko kupi okoli 380 kg hrane. Ta isti Slovenec zavrže vsaj 60 kg odpadne hrane letno. Sklep: 16 % hrane na Slovenca, v vrednosti 163 €, konča med odpadki.
Ogljični odtis (carbon footprint) je merilo vplivanja posameznika ali gospodinjstva na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta CO2. Svoj odtis lahko izračunaš na tej povezavi.
It’s the small steps, that count!
Novinar
