Dan prekoračenja Zemljinih virov, po angleško znan kot Earth Overshoot Day se obeležuje vsako leto na točki, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava lahko obnovi. Od leta 1970 dalje sta se ekološki odtis človeštva in biokapaciteta Zemlje razhajala do te mere, da nam trenutno viri planeta zadostujejo le do konca julija. Omenjeni dan je bil ustanovljen, da nas opomni, da lahko človeške odločitve spremenijo in pomagajo premakniti datum čim bolj proti koncu koledarskega leta.
Kaj je dan prekoračenja Zemljinih virov in kdaj se je začel?
To je dan v letu, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava še lahko obnovi. Naš ekološki odtis je zemlja, ki jo potrebujemo za pridelavo vsega, kar porabimo – obdelovalne površine, ribištvo in gozdovi – ter odpadki, ki jih ustvarimo. Zemljina biokapaciteta zajema vire, ki jih ima naš planet na voljo za izpolnjevanje naših potrošniških potreb in jih lahko vsako leto obnovi.
Kot človeštvo že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja ne živimo več v okviru Zemljinih biokapacitet. Dan prekoračenja Zamljinih virov so prvič obeležili leta 2006. Dan podpirajo različne organizacije, kot so Svetovni sklad za naravo (WWF – Worldwide Fund for Nature) in Global Nature Fund (GNF).
Kako izračunajo dan prekoračenja Zemljinih virov?
Global Footprint Network izračuna naravne vire Zemlje, na podlagi biološke zmogljivosti, kot so gozdovi, kmetijska zemljišča, ribolovna območja in pozidana zemljišča. Ekološki odtis človeštva pa vključuje vidike, kot so povpraševanje po hrani, lesu in drugih gozdnih proizvodih, mestni prostor in gozdovi za absorpcijo emisij oglijkovega dioksida.
Dan se izračuna tako, da se Zemljina biokapaciteta deli s človekovim ekološkim odtisom in rezultat pomnoži s 365 dnevi. Podobni izračuni se uporabljajo za vsako državo za vsako leto, s čimer lahko izračunamo dan prekoračenja Zemljinih virov posamezne države.
Zakaj je dan prekoračenja Zemljinih virov pomemben?
Odkar so Združeni narodi leta 1970 začeli zbirati podatke, dan prekoračenja Zemljinih virov prihaja vedno prej. Leta 1970 je dan padel na 30. december, nato pa se je postopoma pomikal nazaj na konec julija. Leta 2018 je doseg svoj najzgodnejši datum in sicer 25. julij.
To pomeni, da človeštvo izčrpa obnovljive vire v nekaj več kot pol leta, zaradi česar se znajdemo v ekološkem primanjkljaju. Človeška poraba zdaj potrebuje naravne vire 1,75 Zemlje namesto samo ene, polovica tega pa je samo za hrano.
Kampanja ob dnevu Zemlje želi poudariti moč, ki jo ima človeštvo in njegove institucije, da premaknemo datum nazaj proti koncu leta. Dan služi kot opomnik, da je mogoče trenutne trende in potrošniške navade obrniti in tako izboljšati kakovost našega življenja. Razlika, ki jo lahko naredimo z življenjem v skladu z naravnimi sredstvi, postane očitna ko pogledamo leto 2020. Zaradi pandemije in zmanjšanju gospodarskega gibanja je bil dan prekoračenja Zemljinih virov prestavljen na 22. avgust. Toda leta 2021 se je ponovno premaknil skoraj za mesec dni naprej, na 29. julij.
Dan prekoračenja Zemljinih virov po svetu
Poleg dneva prekoračenja Zemljinih virov, pogosto poudarjamo tudi posamezne države in dneve, ko le te dosežejo svoje presežke. Uspešnosti držav se razlikujejo: v Katarju je dan prekoračitve že 10. februarja, medtem ko Jamajka poskrbi, da naravni zemeljski viri zdržijo skoraj do božiča.
V Sloveniji je dan prekoračenja Zemljinih virov letos padel na 18. april, kar pomeni, da če bi vsi živeli kot prebivalci Slovenije, bi za preživetje potrebovali 3,4 Zemlje.
Nekaj zanimiv dejstev
- Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki teoretično ustreza biokapaciteti 1,75 Zemlje.
- Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 % biokapacitete našega planeta.
- 5,8 milijarde ljudi (72 % svetovnega prebivalstva) živi v državah, ki porabijo več naravnih virov, kot jih imajo na voljo.
- Dejstvo, da dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let. To se kaže v današnji degradaciji ekosistemov in visoki vrednosti toplogrednih plinov v ozračju.
- Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za 6 dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
Kaj lahko naredimo, da premaknemo datum?
Kampanja #MoveTheDate se osredotoča na pet področij sprememb: planet, mesta, prebivalstvo, energija in hrana. Pobude segajo od podeželskih projektov sončne energije in proizvodnje govejega mesa z majhnim vplivom, do krožne mode in zdravja žensk.
Analiza iz leta 2019 je pokazala, da bi z večjo energetsko učinkovitostjo obstoječih zgradb in razogljičenjem energije lahko dan premaknili za 21 dni nazaj. Če bi zmanjšali količino zavržene hrane za polovico, bi lahko datum premaknili za 10 dni. S prepolovitvijo globalnega CO2 pa bi prihranili celih 93 dni. Zmanjšanje porabe mesa bi datum premaknilo za 17 dni nazaj.
Nekateri ukrepi, ki se že izvajajo po vsem svetu, so v zadnjih letih pomagali upočasniti tempo nazadovanja. V zadnjih petih letih se je dan prekoračenja Zemljinih virov premaknil v povprečju za manj kot en dan. Pred tem pa se je vsako leto premaknil za približno 3 dni.
Na instagram profilu globalfootprintnetwork lahko spremljaš kdaj posamezne države dosežejo dan prekoračenja Zemljinih virov, prav tako pa delijo veliko informacij in nasvetov o dnevu, ter kako ga zamakniti.
Junior novinar
