Indonezija se je na nedavnem podnebnem vrhu COP26 zavezala, da bodo njene emisije toplogrednih plinov do leta 2030 dosegle vrh, nato pa se bodo začele zmanjševati. Prav tako je napovedala, da bo do istega datuma prenehala s krčenjem gozdov.
Da bi zmanjšala emisije v prometnem sektorju, pa se zanaša na uporabo več biogoriv, katerih proizvodnja lahko povzroči izgubo gozdnih površin. Kako lahko do leta 2030 zmanjša emisije z uporabo biogoriv in hkrati odpravi krčenje gozdov, se sprašuje BBC News.
Kakšen je indonezijski načrt za biogoriva?
Indonezija je zdaj tretja največja proizvajalka biogoriv na svetu, takoj za Brazilijo in ZDA, ter največja proizvajalka biodizla – biogoriva, ki je alternativa običajnemu dizelskemu gorivu.
Biogoriva so pridobljena iz rastlinskih in živalskih odpadkov ter se lahko uporabljajo za pogon vozil ali za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Veljajo za obnovljivo alternativo tradicionalnim fosilnim gorivom (premog, bencin in dizel), saj se lahko hitreje obnavljajo in sproščajo manj toplogrednih plinov.
Indonezija proizvaja biodizel iz poljščin, predvsem palmovega olja, vladna politika pa določa, da morajo vsa dizelska goriva vsebovati vsaj 30 odstotkov biodizla, do leta 2025 pa bo ta delež narasel na 50 odstotkov. Prometni sektor predstavlja 13,6 odstotkov emisij in 45 odstotkov porabe energije v državi. Vlada meni, da bi lahko s to politiko do leta 2040 zmanjšali emisije CO2 iz prometa za 36 milijonov ton.
Ob pričakovani 6-odstotni letni rasti voznega parka pa to pomeni, da se bo morala proizvodnja biogoriv v naslednjih treh letih povečati za skoraj 50 odstotkov, da bo zadostila povpraševanju. To bi zahtevalo znatno povečanje površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, morda kar za 1,2 milijona hektarjev – kar je približno četrtina vseh površin za gojenje palmovega olja v državi.
Kakšen je vpliv te politike na okolje?
Teoretično bi morala biogoriva v primerjavi s fosilnimi gorivi zmanjšati emisije, saj rastline za biogoriva pri rasti absorbirajo ogljik iz ozračja, ki se nato s sežigom sprosti – kar pomeni, da se neto emisije ne povečajo.
Pridelke je nato mogoče ponovno posaditi in proces se začne znova. Vendar pa se pojavljajo težave zaradi krčenja zemljišč, kot je krčenje gozdov, ki je potrebno za gojenje teh poljščin.
Gozdovi so eden najučinkovitejših sistemov za absorpcijo CO2 iz ozračja, veliko bolj kot poljščine. Če jih nadomestimo s posevki za biogoriva, se absorbira manj CO2, to pa povzroči povečanje toplogrednih plinov in prispeva h globalnemu segrevanju.
Če se torej za pridelavo soje ali palmovega olja izsekajo gozdna zemljišča – v nasprotju z uporabo obstoječih kmetijskih zemljišč –, se lahko na koncu na vsako enoto energije proizvede več emisij kot pri dizelskem gorivu.
Vlada si prizadeva izvajati ukrepe za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Vendar ji v začetku tega leta ni uspelo podaljšati prepovedi novih nasadov palmovega olja.
Katere države še vedno sekajo drevesa?
Indonezija se je na konferenci COP26 zavezala, da bo do leta 2030 odpravila krčenje gozdov, vendar je njen okoljski minister po konferenci dejal, da je obljuba »očitno neprimerna in nepravična«.
Indonezijski predsednik Joko Widodo je oktobra v intervjuju za BBC branil rezultate svoje države glede krčenja gozdov in dejal, da je država »obnovila veliko hektarjev« gozdov.
Res je, da se je letna stopnja krčenja gozdov zmanjšala. Toda Indonezija je še vedno med tremi največjimi državami na svetu po obsegu izgube gozdov, predvsem zaradi novih nasadov palmovega olja.
Febry Calvin Tetelepta iz predsedniškega urada je za BBC povedal, da so nasadi palmovega olja učinkovitejši način proizvodnje biogoriva kot uporaba poljščin, kot sta sončnica in soja. Dejal je, da palmovo olje za isto količino olja zahteva relativno manjšo površino – kar je res.
Kaj glede biogoriv počnejo druge države?
Več kot 60 držav zahteva, da je biodizel v njihovi oskrbi z gorivom, vendar se v nekaterih od njih odnos spreminja. Nemčija, četrta največja svetovna proizvajalka biogoriv, pravi, da od leta 2023 ne bo več proizvajala biodizla iz palmovega olja, saj jo skrbi krčenje gozdov. Podobno je svoje omejitve zaostrila tudi EU.
Brazilija, še ena velika uporabnica biogoriv, je letos zmanjšala proizvodnjo zaradi zaporednih suš, ki so zmanjšale pridelek soje in koruze.
Tajska je za nedoločen čas prekinila uvajanje mešanic dizelskega goriva in biodizla, ker je zaradi višjih cen pridelkov proizvodnja postala nevzdržna.
Kaj pa druge rešitve?
Organizacija Global Forest Watch pravi, da je v Indoneziji poleg palmovega olja še približno 50 do 60 drugih okolju prijaznejših rastlin, na primer svečnik in kokos, ki bi jih lahko uporabljali.
Vendar je raziskovalna skupina Carbon Disclosure Project ugotovila, da težave s certificiranjem za proizvodnjo biogoriv skupaj z obstoječimi subvencijami spodbujajo proizvajalce k nadaljevanju praks krčenja gozdov, namesto da bi iskali trajnostne alternative.
Indonezija trdi, da želi za zmanjšanje emisij v prometu uporabljati električna vozila. Vendar ima trenutno le skromen načrt za 2,2 milijona električnih avtomobilov do leta 2030 in prodajo samo električnih avtomobilov in motornih koles do leta 2050.
Indonezija ima na cestah več kot 21 milijonov vozil, vendar jih je bilo do konca leta 2020 le nekaj tisoč električnih. In glede na to, da je 90 odstotne električne energije v Indoneziji proizvedene iz fosilnih goriv (večinoma premoga), vožnja električnega vozila trenutno povzroča bistveno več emisij kot uporaba dizelskega goriva ali bencina.
Novinar
