Uničevanje najbolj nedotaknjenih deževnih gozdov na svetu se je leta 2023 nadaljevalo z neusmiljeno hitrostjo, kljub dramatičnemu zmanjšanju izgube gozdov v brazilski in kolumbijski Amazonki, kažejo novi podatki.
Grozljivi podatki našega planeta
Po podatkih, ki sta jih zbrala Svetovni inštitut za vire (WRI) in Univerza v Marylandu, je bilo lani očiščeno območje, ki je veliko skoraj kot Švica, skupno 37.000 kvadratnih kilometrov. To je hitrost deset nogometnih igrišč na minuto!
Medtem ko sta Brazilija in Kolumbija zabeležili velik upad izgube gozdov za 36 % oziroma 49 %, so bili v skladu z okoljsko politiko predsednikov Luiza Inácia Lule da Silve in Gustava Petra ti padci izravnani z velikimi povečanji v Boliviji, Laosu, Nikaragvi in drugih državah.
Kanada je prav tako doživela rekordno izgubo gozda zaradi požara, v katerem je izgubila več kot 8 milijonov hektarjev.
Mikaela Weisse, direktorica Global Forest Watch pri WRI, je dejala: »Svet je naredil dva koraka naprej, dva koraka nazaj, ko gre za lanskoletno izgubo gozdov. Strmo zmanjšanje v brazilski Amazoniji in Kolumbiji kaže, da je napredek mogoč, vendar je naraščajoča izguba gozdov na drugih območjih v veliki meri preprečila ta napredek. Učiti se moramo od držav, ki uspešno upočasnjujejo krčenje gozdov.«
Spremembe v rabi zemljišč – katerih osrednji del je krčenje gozdov – so drugi največji vir emisij toplogrednih plinov in glavno gonilo izgube biotske raznovrstnosti. Po mnenju raziskovalcev je ohranjanje deževnih gozdov bistvenega pomena za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ⁰C nad predindustrijsko ravnjo.
Novinar
