Kolonije cesarskih pingvinov so doživele neuspeh pri razmnoževanju brez primere na območju Antarktike, kjer je leta 2022 prišlo do popolne izgube morskega ledu. Odkritje podpira napovedi, da bo več kot 90 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov skoraj izumrlo do konca stoletja, glede na trenutne globalne podatke.
Izumrtje pingvinov že na obzorju?
V novi študiji so raziskovalci iz British Antarctic Survey razpravljali o veliki verjetnosti, da noben mladič ni preživel iz štirih od petih znanih kolonij cesarskih pingvinov v osrednjem in vzhodnem delu morja Bellingshausen. Znanstveniki so pregledali satelitske posnetke, ki so pokazali izgubo morskega ledu na mestih razmnoževanja, veliko preden bi piščanci razvili nepremočljivo perje.
Cesarski pingvini so večji del leta, od aprila do januarja, odvisni od stabilnega morskega ledu, ki je trdno pritrjen na obalo. Ko pingvini prispejo na izbrano mesto razmnoževanja, pozimi na Antarktiki od maja do junija odlagajo jajca. Jajca se izležejo po 65 dneh, mladiči pa zapustijo gnezdo šele poleti, med decembrom in januarjem.
V začetku decembra 2022 se je obseg morskega ledu na Antarktiki ujemal s prejšnjo najnižjo vrednostjo iz leta 2021. Najbolj ekstremna izguba je bila opažena v osrednjem in vzhodnem območju morja Bellingshausen, zahodno od Antarktičnega polotoka, kjer je bila sto odstotna izguba morskega ledu novembra 2022.
Štiri leta najnižji obsegi morskega ledu
Vodilni avtor študije, dr. Peter Fretwell, je dejal: »Še nikoli nismo videli cesarskih pingvinov, ki se v tem obsegu ne bi razmnoževali v eni sami sezoni. Zaradi izgube morskega ledu v tej regiji med antarktičnim poletjem je bilo zelo malo verjetno, da bi razseljeni mladiči preživeli. Vemo, da so cesarski pingvini zelo ranljivi v segrevajočem se podnebju – in trenutni znanstveni dokazi kažejo, da bodo ekstremne izgube morskega ledu, kot je ta, postale pogostejše in razširjene.«
Od leta 2016 so bila na Antarktiki štiri leta najnižji obsegi morskega ledu v 45-letnem satelitskem zapisu, z dvema najnižjima letoma v letih 2021/22 in 2022/23. Med letoma 2018 in 2022 je 30 odstotkov od 62 znanih kolonij cesarskih pingvinov na Antarktiki prizadela delna ali popolna izguba morskega ledu. Čeprav je težko takoj povezati posebne ekstremne sezone s podnebnimi spremembami, se od trenutne generacije podnebnih modelov pričakuje dolgoročnejše zmanjšanje obsega morskega ledu.
Razumevanje kolonij cesarskih pingvinov
Cesarski pingvini so se že odzvali na primere izgube morskega ledu tako, da so se naslednje leto preselili na bolj stabilna mesta. Vendar znanstveniki pravijo, da ta strategija ne bo delovala, če bo prizadet habitat morskega ledu v celotni regiji.
Populacije cesarskih pingvinov v sodobnem času nikoli niso bile predmet obsežnega lova, izgube habitata, prekomernega ribolova ali drugih lokalnih antropogenih interakcij. Nenavadno za vrsto vretenčarjev velja, da podnebne spremembe veljajo za edini pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo dolgoročno spremembo populacije. Nedavna prizadevanja za napovedovanje trendov populacije cesarskih pingvinov na podlagi napovedi izgube morskega ledu so narisala mračno sliko, ki kaže, da bo več kot 90 odstotkov kolonij do konca tega stoletja skoraj izumrlo, če se bodo sedanje stopnje segrevanja nadaljevale.
Foto: Coldimages iz iStock
Vseh pet proučevanih kolonij pingvinov je bilo odkritih v zadnjih 14 letih s pomočjo satelitskih posnetkov – otok Rothschild, zaliv Verdi, otok Smyley, polotok Bryan in točka Pfrogner.
Izkazalo se je, da se je vseh pet kolonij vsako leto vrnilo na isto lokacijo, da bi se razmnoževale, s samo enim prejšnjim primerom neuspeha razmnoževanja na polotoku Bryan leta 2010.
Znanstveniki zdaj redno uporabljajo satelitske posnetke za odkrivanje in spremljanje kolonij cesarskih pingvinov, saj rjavi madeži ptičjega gvana jasno izstopajo pred ostro belino ledu in snega. Ekipa je uporabila slike iz satelitske misije Evropske komisije Copernicus Sentinel-2, ki od leta 2018 nenehno spremlja območje na Antarktiki.
Vpliv izgube ledu na Antarktiki
V zadnjih sedmih letih se je morski led okoli Antarktike znatno zmanjšal. Do konca decembra 2022 je bil obseg morskega ledu najnižji v 45-letnem satelitskem zapisu. V morju Bellingshausen, domu kolonij pingvinov v tej študiji, se je morski led začel ponovno oblikovati šele konec aprila 2023.
Od takrat se je odstopanje od norme povečalo: 20. avgusta 2023 je bil obseg morskega ledu za 2,2 milijona km2 nižji od mediane 1981–2022 (17,9 milijona km2), kar je znatno preseglo rekordno nizko zimsko vrednost 20. avgusta 2022, ki je znašala 17,1 milijona km2. . To manjkajoče območje je večje od velikosti Grenlandije ali približno desetkrat večje od velikosti Združenega kraljestva.
Foto: anyaberkut iz iStock
Caroline Holmes, znanstvenica o polarnem podnebju pri British Antarctic Survey (BAS), je dejala: »Trenutno, avgusta 2023, je obseg morskega ledu na Antarktiki še vedno daleč pod vsemi dosedanjimi rekordi za ta letni čas. V tem obdobju, ko oceani zmrzujejo, vidimo območja, ki so še vedno, presenetljivo, večinoma brez leda. Medletne spremembe v obsegu morskega ledu so povezane z naravnimi atmosferskimi vzorci, kot so El Niño-južna oscilacija, moč curka na južni polobli in regionalni nizkotlačni sistemi.
Potrebovali bomo leta ciljno usmerjenih opazovanj in modeliranja, da bomo natančno vedeli, koliko ti pojavi in naravna spremenljivost oceanov vplivajo na trenutne razmere. Vendar zadnja leta padajočih podatkov o morskem ledu in segrevanja podzemlja Južnega oceana močno kažejo na to, da globalno segrevanje, ki ga povzroči človek, še poslabša te ekstreme.«
Morskega leda kmalu ne bo več
Podnebni modeli kažejo upad antarktičnega morskega ledu tako glede na sedanje kot napovedane človeške emisije ogljikovega dioksida.
Dr. Jeremy Wilkinson, fizik za morski led pri BAS, je komentiral: »Ta dokument dramatično razkriva povezavo med izgubo morskega ledu in uničenjem ekosistema. Podnebne spremembe talijo morski led z zaskrbljujočo hitrostjo. Verjetno ga v 2030-ih letih na Arktiki ne bo več. To je še en opozorilni znak za človeštvo, da ne moremo nadaljevati po tej poti, politiki morajo delovati za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Ni več časa.«
Novinar
