Raziskovalci so ugotovili, da je bilo leto 2023 najbolj vroče poletje na severni polobli v zadnjih dva tisoč letih, skoraj štiri stopinje toplejše od najhladnejšega poletja v istem obdobju. Kako na to gleda znanost in kaj pravijo podatki za Slovenijo?
Instrumentalni dokazi segajo do leta 1850, a pravi odgovor imajo drevesni obroči
Čeprav je bilo leto 2023 zabeleženo kot najbolj vroče leto v zgodovini, instrumentalni dokazi segajo v najboljšem primeru le do leta 1850, večina zapisov pa je omejena na določene regije. Zdaj so znanstveniki z Univerze v Cambridgeu in Univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu z uporabo preteklih podnebnih informacij iz letno razrešenih drevesnih obročev v dveh tisočletjih pokazali, kako izjemno je bilo poletje 2023.
Tudi ob upoštevanju naravnih podnebnih nihanj v stotih letih je bilo leto 2023 še vedno najbolj vroče poletje od vrhunca rimskega imperija, saj je za pol stopinje Celzija preseglo skrajne meje naravne podnebne spremenljivosti.
»Ko pogledate dolgo zgodovino, lahko vidite, kako dramatično je nedavno globalno segrevanje,« je dejal soavtor, profesor Ulf Büntgen z oddelka za geografijo v Cambridgeu. »Leto 2023 je bilo izjemno vroče leto in ta trend se bo nadaljeval, razen če dramatično zmanjšamo emisije toplogrednih plinov.«
Rezultati, objavljeni v reviji Nature, tudi kažejo, da je bil na severni polobli Pariški sporazum iz leta 2015 o omejitvi segrevanja na 1,5 ⁰C nad predindustrijsko ravnjo že kršen.
Zgodnji instrumentalni temperaturni zapisi redki in nedosledni
Zgodnji instrumentalni temperaturni zapisi iz let 1850-1900 so redki in nedosledni. Raziskovalci so primerjali zgodnje instrumentalne podatke z obsežnim naborom podatkov o drevesnih obročih in ugotovili, da je izhodiščna temperatura iz 19. stoletja, uporabljena za kontekstualizacijo globalnega segrevanja, nekaj desetink stopinje Celzija hladnejša, kot se je prej mislilo. S ponovno kalibracijo te osnovne vrednosti so raziskovalci izračunali, da so bile razmere poleti 2023 na severni polobli za 2,07 ⁰C toplejše od povprečnih poletnih temperatur med letoma 1850 in 1900.
»Veliko pogovorov, ki jih imamo o globalnem segrevanju, je povezanih z izhodiščno temperaturo iz sredine 19. stoletja, toda zakaj je to izhodišče? Kaj je normalno v kontekstu podnebja, ki se nenehno spreminja, ko imamo samo 150 let meteoroloških meritev?,« je rekel Büntgen. »Samo ko pogledamo podnebne rekonstrukcije, lahko bolje upoštevamo naravno spremenljivost in postavimo nedavne antropogene podnebne spremembe v kontekst.«
Raziskovalci gledali drevesne obroče
Drevesni obroči lahko zagotovijo ta kontekst, saj vsebujejo letno razrešene in absolutno datirane informacije o preteklih poletnih temperaturah. Uporaba kronologije drevesnih obročev omogoča raziskovalcem, da pogledajo veliko dlje v preteklost brez negotovosti, povezane z nekaterimi zgodnjimi instrumentalnimi meritvami.
Razpoložljivi podatki o drevesnih obročih razkrivajo, da je večina hladnejših obdobij v zadnjih 2000 letih, kot sta mala antična ledena doba v 6. stoletju in mala ledena doba v začetku 19. stoletja, sledila velikim, z žveplom bogatim vulkanskim izbruhom. Ti izbruhi bruhajo ogromne količine aerosolov v stratosfero, kar sproži hitro ohlajanje površja. Najhladnejše poletje v zadnjih dva tisoč letih, leta 536 n. št., je sledilo enemu takemu izbruhu in je bilo za 3,93 ⁰C hladnejše od poletja 2023.
Večino toplejših obdobij, zajetih v podatkih o drevesnih obročih, je mogoče pripisati podnebnemu vzorcu El Niño ali El Niño-Southern Oscillation (ENSO). El Niño vpliva na vreme po vsem svetu zaradi oslabljenih pasatov v Tihem oceanu in pogosto povzroči toplejša poletja na severni polobli. Medtem ko so dogodke El Niño prvi opazili ribiči v 17. stoletju, jih je mogoče opaziti v podatkih o drevesnih obročih veliko dlje v preteklost.
Dogodki El Niño postali močnejši
Vendar pa je v zadnjih 60 letih globalno segrevanje, ki ga povzročajo emisije toplogrednih plinov, povzročilo, da so dogodki El Niño postali močnejši, kar je povzročilo bolj vroča poletja. Trenutni dogodek El Niño naj bi se nadaljeval v zgodnjem poletju 2024, zaradi česar je verjetno, da bo to poletje ponovno podiralo temperaturne rekorde.
»Res je, da se podnebje vedno spreminja, a segrevanje leta 2023, ki ga povzročajo toplogredni plini, še dodatno okrepijo razmere El Niño, tako da imamo na koncu daljše in hujše vročinske valove ter daljša obdobja suše,« je dejal profesor Jan Esper, vodilni avtor študije z univerze Johannes Gutenberg Mainz v Nemčiji. »Ko pogledate celotno sliko, se vidi, kako nujno je, da takoj zmanjšamo emisije toplogrednih plinov.«
Raziskovalci ugotavljajo, da čeprav so njihovi rezultati robustni za severno poloblo, je težko pridobiti globalna povprečja za isto obdobje, saj so podatki za južno poloblo redki. Tudi južna polobla se drugače odziva na podnebne spremembe, saj je veliko bolj pokrita z oceani kot severna polobla.
Kaj pa Slovenija?
Po Agenciji RS za okolje je v Sloveniji bilo lansko poletje nadpovprečno toplo, rekordno namočeno in povprečno osončeno. Po skupni statistiki povprečne temperature zraka in višine padavin je bilo to najbolj nenavadno poletje vsaj od leta 1950. Glede temperature, lansko poletje je uvrščeno na približno deveto mesto najtoplejših poletij od leta 1950.
Novinar
