Svet za okolje Evropske unije je po zadnji razpravi sprejel uredbo o obnovi narave (angleško Nature restoration law). Uredba je bila sprejeta z večino 20 držav, ki predstavljajo dobrih 66 odstotkov prebivalstva. Preberi si, kakšni ukrepi se obetajo na tem področju in kako bodo države članice dosegle zastavljene cilje za obnovo degradiranih ekosistemov.
Cilji so jasni, za dosego bo potrebno ukrepati
Osnovni cilj uredbe je obnovitev najmanj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij Evropske unije do leta 2030 ter do leta 2050 vseh ekosistemov, ki jih je treba obnoviti.
Cilji so specifični za različne ekosisteme: kmetijske, gozdne, sladkovodne, morske in celo urbane. Države članice so tako obvezane, da do leta 2030 sprejmejo ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki so trenutno v slabem stanju.
Do leta 2040 naj bi se delež povišal na 60 odstotkov in do leta 2050 na vsaj 90 odstotkov. Posebej so izpostavljeni tudi ukrepi za zaustavitev upadanja populacij opraševalcev.
Uredba je danes že v veljavi, v Bruslju pa so jasni: le polno izvajanje zakonodaje lahko zaustavi nadaljnje izgube in poskrbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, prilagajanje podnebnim spremembam, povečanje prehranske varnosti in zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo.
Kako bomo cilje dosegli?
Cilje so točneje opredelili s specifičnimi zahtevami za posamezne ekosisteme. Mednje med drugim sodijo ukrepi v gozdovih za spodbujanje biodiverzitete in ukrepi za doseganje naraščajočega trenda zelenih površin v urbanem okolju. Na rekah se predvideva odstranitev nepotrebnih umetnih ovir. Za kmetijska zemljišča so najprej določili tri kazalnike stanja: indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi krajine. Za kmetijska zemljišča se zahtevajo ukrepi, ki izboljšajo vsaj dva od teh treh kazalnikov.
Kaj se obeta v Sloveniji?
Republika Slovenija bo morala do leta 2030 ukrepe za obnovo habitatov uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarov, kar znaša približno 0,8 odstotka površine države. Največji delež teh površin v Sloveniji znašajo travišča in drugi pašniški habitati (9.021 do 9.351 hektarov), sledijo obrečni gozdovi (2.520 do 3.750 hektarov) ter obrečni travniki (1.140 hektarov).
Obnove so potrebni tudi gorski iglasti in barjanski gozdovi, reke in jezera ter nekaj drugih habitatnih tipov. Za pripravo in uvedbo konkretnih ukrepov ter določitev prednostih območij za obnovo ima Slovenija, kot ostale članice Evropske unije, dobri dve leti časa.
Novinar
