V južni Indiji se razprostira nekaj, kar se zdi kot ogromen gozd. Toda Thimmamma Marrimanu ni gozd, temveč eno samo ogromno drevo, natančneje največje figovo (banyan) drevo na obličju Zemlje. Razprostira se na petih hektarjih, uradni Guinessov rekord pa je postalo leta 1989.
Mit o Thimmammi
Zgodba iz indijske mitologije pripoveduje, da je bil Thimmamma Marrimanu ustvarjen leta 1434, ko je indijska vdova po imenu Thimmamma zakrivila sati. To je neke vrste samomor, pogost v hindujskih skupnostih, ko se ženska pusti zažgati na pogrebni grmadi svojega preminulega moža. Njena žrtev naj bi obudila v življenje njeno dušo in dušo njenega moža v obliki tega ogromnega figovega drevesa, ki naj bi pognalo iz pogorišča grmade.
Velikansko banyan drevo, ki je zdaj staro že več kot 550 let, nudi zavetje majhnemu templju, kjer se romarji še danes poklanjajo temu drevesnemu božanstvu in opravljajo daritve. Kult Thimmamme Marrimanuja namreč temelji na prepričanju, da se bodo njegovi najbolj goreči verniki srečno poročili in povili zdrave in krepke otroke. Ženske, ki si želijo zanositi, sledijo 600-letni tradiciji in okoli vej zavezujejo posvečene tkanine. Po prepričanju kulta naj bi zanosile eno leto po obisku tega svetega kraja.
Biološki fenomen
Nenavadno je, da banyan drevesa rastejo od zgoraj navzdol. Ravno zato se lahko razrastejo na tako široki površini. Semena se namreč nahajajo na vejah, od koder s kapljicami padejo na tla in se na novo zasadijo. Tako lahko nastane več tisoč novih podpornih korenin, ki pripomorejo k temu, da se eno samo drevo razširi na površino celotnega gozda. Thimmama Marrimanu se iz dneva v dan razrašča in širi.
Poleg tega rastejo banyan drevesa v simbiozi s figovimi osicami, ki izlegajo jajca v drevesne plodove. Na tak način obe vrsti ohranjata svoje preživetje. Morda pa ima Thimmamma Marrimanu res čudežno moč?
Novinar
