Prejšnji teden je v Glasgowu potekala podnebna konferenca združenih narodov (COP26). Več kot 100 voditeljev držav je na njej podprlo deklaracijo, da bodo do leta 2030 ustavili izsekavanje gozda in uničevanje zemlje. V ta namen bodo namenili javna in zasebna sredstva v vrednosti 19 milijard dolarjev.
Na listi podpisanih držav so tudi Rusija, Brazilija, Indonezija in Kitajska. Tako lista skupaj predstavlja približno 85 % svetovne gozdne površine.
V uradni izjavi je deklaracijo naznanil premier Velike Britanije Boris Johnson, ki je dejal: »Imeli bomo možnost, da končamo človekovo nadvlado nad naravo in postanemo njen skrbnik«.
Predsednik ZDA Joe Biden je temu dodal, da do 2030 nameravajo povrniti več kot 200 milijonov hektarjev gozdnih in preostalih ekosistemov.
Blažilnik klimatskih sprememb
Eden glavnih razlogov za reševanje narave in gozdov je dejstvo, da po podatkih inštituta World Resource gozdovi absorbirajo približno 30 % emisij ogljikovega dioksida. Tako preprečijo njihov vhod v ozračje in še večje ter hitrejše podnebne spremembe.
V zadnjih letih je problem izsekavanja gozdov postajal samo še večji. Samo v letu 2020 smo izgubili več kot 250 tisoč kvadratnih kilometrov gozdov. Za lažjo predstavo gre za površino, večjo od Združenega kraljestva.
Novonastala deklaracija tako konkretno razširi in izboljša podobno sprejeto deklaracijo iz leta 2014, ki jo je podpisalo le 40 držav. Med njimi takrat ni bilo Brazilije, kjer je amazonski deževni pragozd, in Rusije, ki ima približno 1/5 gozdov sveta. Vseeno so nekatere nedržavne organizacije izrazile skrb nad tem, kako bodo države dejansko izvedle prisego.
V okviru sporazuma bo 12 držav med leti 2021 in 2025 prispevalo 12 milijard dolarjev javnega financiranja v pomoč razvijajočim se državam. Dodatnih 5 milijard bodo prispevali zasebni investitorji.
Skrbniki skupnosti
Pomembna podpisnica je Brazilija, ki je do sedaj pod predsednikom Jairom Bolsonarom konkretno posegala v in uničevala amazonski deževni pragozd. Njegovo uničenje bi lahko vodilo do katastrofalnih posledic, med glavnimi bi bile velike podnebne spremembe in nastanek savane na območju pragozda.
Brazilija je tudi sama najavila načrt, da do leta 2028 konča ilegalno izsekavanje gozdov. Za zdaj pravih ukrepov še ni videti, saj uničevanje deževnega gozda ostaja na ravni, ki ni bila videna od leta 2008.
Poleg tega se je pet držav skupaj z dobrodelnim ustanovam zavezalo, da bodo za podporo ohranjanja gozdov avtohtonih prebivalcev in krepitve njihovih pravic do zemljišč zagotovili 1,7 milijarde dolarjev financiranja. Ravno avtohtoni prebivalci naj bi po ugotovitvah okoljevarstvenikov bili najboljši zaščitniki gozdov.
Svetovni voditelji so si na srečanju ponovno zadali cilj, da globalno segrevanje omejijo na 1,5 stopinje Celzija. Pri zastavljenem cilju bodo veliko vlogo igrali gozdovi, ki so pri ustavljanju globalnega segrevanja ključni. Zato je naloga jasna, rešimo gozdove, da rešimo planet.
Novinar
