Kos sveta bi lahko kmalu ostal brez dreves. Drevesa v Kaliforniji hitro izginjajo in se morda ne bodo vrnila. Zaradi požarov in naraščajočih temperatur je od leta 1985 izginilo 6,7 odstotkov dreves. To je velika sprememba, ki se je zgodila v manj kot štirih desetletjih. Zakaj in kako lahko del sveta ostane brez dreves?
Svet ostaja brez dreves zaradi različnih razlogov
Raziskovalci so prvič uspeli izmeriti zmanjšanje populacije dreves v Kaliforniji, rezultate raziskave pa so pripisali pritiskom, kot so požari, suša in izsekavanje. Pri oceni stanja so si pomagali s satelitskimi posnetki organizacij USGS (United States Geological Survey) in NASA, ki so spremljali spremembe vegetacije med leti 1985 in 2021. Eno izmed najmočnejših znižanj gozdnih površin so zabeležili v južni Kaliforniji, kjer je izginilo 14 odstotkov drevesne populacije v lokalnih gorskih območjih. Spremembe so morda nepovratne.
Obnovitvene sposobnosti gozdov po požaru se na jugu namreč zmanjšujejo. Hkrati vse večje površine v zvezni državi pokrivajo travniki in grmičevje, kar lahko oznanja trajne spremembe ekosistema. Hitrost in obsežnost sprememb sta v različnih predelih Kalifornije precej raznoliki. V Sierra Nevadi na primer je bila pokritost z gozdom relativno stabilna do leta 2010, ko je začela strmo padati. Od leta 2012 do 2015 je padcu najbolj botrovala suša, nato pa so gozdove ogrožali požari. Na severu si gozdovi lažje opomorejo po požarih, najverjetneje zaradi večjih količin padavin in nižjih temperatur.
Foto: Mark Pecar iz Unsplash
Zmanjšanje drevesne populacije negativno vpliva tudi na zmožnost shrambe ogljika v zvezni državi. Naslednja naloga raziskovalcev bo zato natančno določiti vpliv na sposobnost gozdov za absorpcijo antropogenega ogljikovega dioksida. Poleg tega bodo preučevali še, kako spremembe v pokritosti države z gozdom vplivajo na vodne vire in obnašanje požarov.
Novinar
