Glede na UNESCO-vo poročilo bodo nekateri svetovno znani ledeniki, med drugim tisti v italijanskih dolomitih, parkih Yosemite in Yellowstone v ZDA ter na vrhu gore Kilimanjaro v Tanzaniji, zaradi globalnega segrevanja izbrisani do leta 2050. UNESCO stalno bdi nad približno 18.600 ledeniki, in opozarja, da jih bo do leta 2050 kar tretjina izginila, če se bodo nadaljevali trenutni trendi.
Izginjanje ledenikov je resna težava, ki je pogosto prezrta
Ledeniki, ki spadajo v UNESCO-vo svetovno dediščino, predstavljajo približno 10 odstotkov vseh ledeniških površin po svetu. Mednje se uvrščajo številni svetovno znani ledeniki, katerih izginotje bi imelo velike posledice tudi na turizem. Nekatere ledenike sicer lahko rešimo, če ohranjamo globalne temperature znotraj 1,5 stopinj celzija glede na stanje pred industrijsko revolucijo. Kljub temu bi približno polovica UNESCO-vih ledenikov do leta 2100 skoraj v celoti izginila.
Foto: GregMontani iz Pixabay
Glavni avtor poročila, Tales Carvalho, pojasnjuje, da omenjeni ledeniki na letni ravni izgubijo v povprečju okrog 58 milijonov ton ledu. To je ekvivalentno skupni letni porabi vode v Franciji in Španiji in je odgovorno za skoraj pet odstotkov naraščanja morske gladine po svetu. Ledeniki se zaradi izpustov ogljikovega dioksida, ki povzročajo naraščanje temperatur, pospešeno talijo že od leta 2000.
Carvalho kot najpomembnejši zaščitni ukrep izpostavlja drastično zmanjšanje emisij. Pri UNESC-u tudi pozivajo lokalne oblasti, naj pripravijo programe za spremljanje, raziskave in ukrepe za zmanjšanje katastrof, kot posledica taljenja ledenikov. Ko se namreč zaradi taljenja ledu napolni ledeniško jezero, lahko to povzroči katastrofalne poplave v dolini. Na spodnjem posnetku si lahko ogledaš nekaj spektakularnih zrušenj ledenikov, ki so posledica taljenja ledu.
UNESCO-vo poročilo je torej hkrati poziv k akciji. Le hitro zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida lahko reši ledenike in biotsko raznovrstnost, ki je od njih odvisna.
Novinar
