December je bil čas bleščic. Šampanjec z bleščicami, čokolada s koščki »zlata«, bleščeča ličila … Čeprav lahko pomagajo pri ustvarjanju prazničnega vzdušja, marsikoga spravijo ob živce, ker zaidejo povsod in se jih je težko znebiti: v lase, preproge, kotičke sobe. Problem pa je, ker jih najdemo dobesedno povsod, ne le doma, temveč tudi v najbolj skritih kotičkih Zemlje.
Bleščice so običajno narejene iz aluminija in plastike, uvrščajo pa se med mikroplastiko. Večina bleščic vsebuje plastiko PET, za katero so nekatere raziskave pokazale, da lahko med procesom razgradnje sprošča kemikalije, ki vplivajo na človeške in živalske hormone. Za razliko od preostale mikroplastike, ki je ostanek razgrajajočih se plastenk, bleščice prodajajo zgolj za zabavo. Ker predstavljajo precej manj kot 1 odstotek vse mikroplastike, se pojavi vprašanje, ali so resnično problem, na katerega se splača osredotočati.
Resnica je, da med prazniki na splošno ustvarimo precej prevelike količine odpadkov. Zavržemo namreč 25 odstotkov oziroma milijon ton več kot sicer. A čeprav je količina bleščic med vsemi odpadki majhna, ima velik vpliv. Odpadki, ki bi jih sicer lahko reciklirali, postanejo namreč neprimerni za reciklažo, če vsebujejo bleščice. Tak primer je na primer zavijalni papir. Dodaten problem predstavlja sama oblika bleščic. Mikroplastika, ki je okrogla oziroma zaobljena, precej lažje potuje skozi prebavni trakt živali (na primer rib) od bleščic z ostrimi robovi.
Opuščanje rabe bleščic torej zahteva minimalni napor, s katerim lahko vsaj začnemo izboljševati globalni problem mikroplastike. Medtem ko so nekateri britanski trgovci, med drugim Morrisons, Waitrose in John Lewis, že opustili uporabo bleščic v svoji kolekciji prazničnih artiklov, mnogi znanstveniki pozivajo k popolni prepovedi uporabe bleščic. Že leta 2018 je 61 glasbenih festivalov v Veliki Britaniji obiskovalcem prepovedalo nošenje bleščic, kozmetična blagovna znamka Lush pa je bleščice v izdelkih za kopel nadomestila z razgradljivimi dodatki.
Vse torej kaže na to, da so bleščice postale stvar preteklosti. Ker pa se mnogi njihovi uporabi preprosto ne morejo upreti, obstaja alternativa. Tako imenovana sljuda je naravni mineral, ki se lesketa. Žal se je izkazalo, da večino minerala pridobijo v ilegalnih indijskih rudnikih, ki izkoriščajo otroško delo. Zato je Lush že začel s sintezo umetne sljude, ki naj prav tako ne bi bila nevarna za okolje.
Novinar
