Kuščar Tympanocryptis pinguicolla, v angleščini poznan kot Victorian grassland earless dragon (viktorijanski travni brezuhi zmaj, op. p.), je veljal že za izumrlo vrsto. Okoljevarstvenike je tako novica, da so ga opazili prvič po letu 1969, močno razveselila. A zavedajo se, da drobni plazilci brez pomoči verjetno ne bodo preživeli prav dolgo. Tako so se obrnili na biotehnološko podjetje Colossal Biosciences, ki je že izrazilo željo po oživitvi mamuta in tasmanskega tigra.
Odkrili populacijo domnevno izumrlih kuščarjev
Ob prihodu Evropejcev na Avstralijo je tam domovalo vsaj 23 vrst »brezuhih zmajev«, a kombinacija vnosa novih plenilcev in degradacije habitata je številne med njimi postavila na rob. Tako že več kot 50 let ni bilo potrjenih opažanj vrste Tympanocryptis pinguicolla in več kot 30 let nikakršnih opažanj te vrste nasploh.
Izumrtje je do leta 2019 veljalo le kot lokalno, takrat pa so raziskave razkrile, da so populacije v severnem predelu v resnici pripadale drugi vrsti. Ko je vrsta štiri leta veljala za popolnoma izumrlo, pa so pripadnike odkrili na nerazkriti lokaciji v avstralski zvezni državi Viktorija (okoljevarstveniki namreč lokacije ne želijo razkriti, da bi vrsti povečali možnosti za preživetje).
Gojenje v ujetništvu je zahtevna naloga
Muzeji Viktorija so ohranjanje vrste takoj postavili med prioritete, trenutno pa že skrbijo za razmnoževalni program sorodne vrste, za katero so nekoč mislili, da prav tako pripada Tympanocryptis pinguicolla. Živalski vrtovi Viktorija so pri gojenju različnih v ujetništvu dosegli uspehe, ki jih drugi niso. Zato so zbrali nekaj 15-centimetrskih primerkov vrste za njihov program ohranjanja vrst. Upajo, da jim uspe doseči podobne pozitivne rezultate, kot so jih s sorodno vrsto kuščarjev. Gojenje drobnega plazilca je vse prej kot enostavno, saj je samica pri izbiri partnerja lahko precej zahtevna.
Colossal bo vrsto skušal bolje razumeti s pomočjo dednega zapisa
Tako majhna in ranljiva populacija potrebuje za preživetje vso podporo, ki jo znanost lahko ponudi. Zato se je podjetje Colossal Biosciences odločilo, da vskoči na pomoč in pomaga sekvencirati genom vrste. To bo omogočilo boljše razumevanje sorodstvenega odnosa med to vrsto in njenimi najbližjimi sorodniki. Morda pa bodo tekom raziskav odkrili tudi kak pomemben ključ, kako vrsto ohraniti na planetu.
Projekt precej manj kontroverzen kot glavni fokus podjetja
Projekt, ki bo sicer izkoristil najnaprednejšo tehnologijo podjetja Colossal, pa še zdaleč ni tako kontroverzen kot njihovi visokoleteči cilji oživitve že izumrlih vrst. Številni znanstveniki in filozofi so namreč ostro kritizirali predvsem ideje o oživitvi sesalcev in jih označili kot odvračanje pozornosti od ohranjanja še živečih vrst. Mnogim se je zdela ideja, da bi samica slona donosila in skotila mladiča druge vrste (mamuta), kruta. Pri projektu oživitve tasmanskega tigra pa so opozorili na dejstvo, da pomanjkanje biološke pestrosti primerkov tasmanskega tigra pomeni, da bi bila ponovno oživljena vrsta podvržena parjenju med sorodnimi posamezniki, kar bi prineslo težave. Vsi ti pomisleki pa ne veljajo za kuščarje, predvsem, če v naravi najdejo še več populacij in s tem razširijo genski bazen.
Novinar
