Beograd ima inovativno orodje v boju proti umazanemu zraku – tako imenovano tekoče drevo. To je bil prvi urbani fotobioreaktor v Srbiji, ki je rešitev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti zraka.
Tekoče drevo sredi Beograda
Tekoče drevo vsebuje šeststo litrov vode in uporablja mikroalge, ki s fotosintezo vežejo ogljikov dioksid in proizvajajo čisti kisik. »Mikroalge nadomestijo dve desetletni drevesi ali 200 kvadratnih metrov trate,« je povedal Dr. Ivan Spasojević, eden od avtorjev projekta z Inštituta za multidisciplinarne raziskave na Univerzi v Beogradu. »Sistem je enak, saj tako drevesa kot trava izvajajo fotosintezo in vežejo ogljikov dioksid. Prednost mikroalg je v tem, da so od 10 do 50-krat učinkovitejše od dreves. Naš cilj ni nadomestiti gozdov, ampak s tem sistemom zapolniti tiste mestne žepe, kjer ni prostora za sajenje dreves.«
Srbija ena najbolj onesnaženih držav v Evropi
Beograd je četrto najbolj onesnaženo mesto v Srbiji, in sicer zaradi dveh velikih elektrarn na premog v bližini. Po podatkih evropske nevladne organizacije Health and Environment Alliance (HEAL) sta obe elektrarni med desetimi najbolj umazanimi v Evropi. Leta 2019 se je Srbija uvrstila na peto mesto najbolj onesnaženih držav v Evropi s povprečno onesnaženostjo zraka z delci PM 2,5, navaja poročilo IQAir.
Tudi drugo poročilo iz decembra 2019 je državo postavilo pod večji drobnogled, saj so znanstveniki trdili, da ima Srbija najslabši evropski rezultat glede števila smrtnih primerov na prebivalca, povezanih z onesnaženostjo: 175 na 100.000 prebivalcev. Aktivisti so tudi trdili, da je onesnaženost v Srbiji in drugih delih Balkanskega polotoka tako huda, da jo je mogoče videti, vonjati in celo okušati, zlasti jeseni in pozimi. Trenutni IQAir podatki kažejo, da je Beograd 42. najbolj onesnaženo večje mesto na svetu.
Novinar
