Arktika: Požari, vročina, cikloni, rekordno topljenje ledu

Avtor:
Alen Krapež
-

Arktični morski led je julija dosegel najnižje vrednosti med temperaturnimi rekordi in divjanju požarov na severni polobli. Potem pa se je prejšnji vikend na stanjšanem ledu začel vrteti še ciklon.

Skupaj so ti pojavi povzročili zaskrbljenost znanstvenikov glede preostale sezone, ko se vsak dan odtopi tisoč kilometrov morskega ledu.

Ledena odeja v Arktičnem oceanu je 15. julija dosegla najnižjo raven za ta letni čas od začetka meritev, poroča Nacionalno središče za podatke o snegu in ledu. Morski led je na začetku julija izginjal s hitrostjo več kot 91.000 kvadratnih kilometrov na dan. Tipična hitrost za primerjavo je 53.000 kvadratnih kilometrov dnevno.

Sateliti v juliju še nikoli niso videli tako malo ledu

Najbolj je bila prizadeta Sibirska obala. Severovzhodni prehod, ladijska pot po ruski obali, je bila brez ledu cela dva tedna. Led se običajno v poletnem času v Arktičnem oceanu tali skozi poletje in doseže najnižjo točko septembra, preden začne nazaj zmrzovati. Glede na ekstremno sezono do zdaj, nekateri strokovnjaki ugibajo, da bi lahko bil septembra rekordno nizek.

Ta rekord je bil nazadnje podrt leta 2012, ki je bilo najekstremnejše leto v zgodovini za arktični ledeni pokrov. Obseg morskega ledu je bil v tem letu za 18 % manjši od prejšnjega rekorda leta 2007. In skoraj 50 % nižji od povprečja med letoma 1979 in 2000.

Letos bi lahko te rekorde z lahkoto podirali

Nenavadna vročina in sonce sta območje pripravila za veliko taljenje. Junija se je nad sibirsko Arktiko pojavil sistem z visokim tlakom – nekakšen vrtinčast atmosferski tok, pogosto povezan z jasnim, sončnim nebom. Temperature so se dvignile, vrhunec pa je bil šokanten 38 °C vroč dan v mestu Verkhoyansk v Rusiji.

To se je zgodilo prvič

Sistem visokega zračnega pritiska je sčasoma drsel s sibirske obale proti osrednjemu Arktičnemu oceanu. Ko je bil enkrat tam, je pospešil taljenje morskega ledu. Hitrejše taljenje na Arktiki običajno postane samo krepilni sistem. Ko led izginja, obliži odprtega oceana absorbirajo več sončne svetlobe in toplote, s čimer dodatno ogrejejo vodo in topijo več ledu.

Zlasti temperature vode vzdolž sibirske obale so bile poleti nenormalno visoke.

Nato so ta teden znanstveniki opazili še eno grožnjo ledu. Nad zahodnim Arktičnim oceanom je zadnjih nekaj dni pihal vrtinčast ciklon, kar je povzročilo zaskrbljenost, da bi nevihta razbila morski led, kar bi povzročilo še hitrejše taljenje.

Arktični cikloni niso redkost, pojavljajo se ves čas. Toda to neurje je bilo za julij nenavadno močno in je opozorilo na vplive podobnega ciklona leta 2012, za katerega nekateri znanstveniki trdijo, da je tistega leta povzročil rekordno taljenje.

Kompleksnosti arktičnih ciklonov

Vseeno pa je treba biti previden pri letošnjih napovedih. Na primer, raziskava je pokazala, da bi se rekordno taljenje v letu 2012 zgodilo s ciklonom ali brez njega. Druge raziskave kažejo, da lahko arktični cikloni zapleteno vplivajo na morski led, včasih pospešijo taljenje, včasih pa tudi upočasnijo, odvisno od drugih vremenskih razmer.

Verjetno je prezgodaj, da bi lahko povedali, kako lahko ta nevihta vpliva na taljenje ledu, je povedala strokovnjakinja za arktični ciklon Erika Schreiber z univerze v Koloradu.

Schreiber je nedavno s soavtorjem Markom Serrezejem objavila študijo, kjer sta preučevala različne načine, kako arktični cikloni lahko vplivajo na morski led.

Poleti arktični cikloni hladijo lokalno podnebje.

To pomeni, da lahko vsaj začasno tudi upočasnijo taljenje ledu. Po drugi strani pa lahko močne nevihte led razbijejo, kar ga lahko pusti bolj občutljivega na višje temperature in hitrejše taljenje pozneje v sezoni. In lahko razburkajo tudi ocean, tako da se toplejša voda dvigne na površje.

»Ne bi bil presenečen, če ima nevihta velik vpliv, predvsem zato, ker se je led že toliko topil in je že precej šibkejši zaradi zelo toplih razmer, ki jih je regija doživela letošnje poletje,« je v intervjuju dejala Schreiber. Toda sezona je še relativno zgodnja, je dodala.

»Na morski led zelo vplivajo vremenski vzorci in še vedno je veliko časa, da se zgodi še kaj norega,« je dejala.

Zachary Labe, klimatolog na univerzi Colorado State, je ugotovil, da letošnji dogodki niso neposredna vzporednica z dogodkom leta 2012.

Številni znanstveniki menijo, da je nenavadno intenziven ciklon v letu 2012 poškodoval led in septembra prispeval k presenetljivo rekordno nizkemu obsegu. Toda ta ciklon je bil nenormalno obstojen in je trajal približno dva tedna, medtem ko se je ta teden ciklon sfižil po samo nekaj dneh.

Nekatere raziskave kažejo, da vihar morda ni igral tako velike vloge, kot so takrat verjeli strokovnjaki. Študija iz leta 2013 v reviji Geophysical Research Letters je preučila vprašanje s pomočjo simulacij modelov. Ugotovili so, da je neurje leta 2012 pomagalo zmanjšati koncentracijo morskega ledu, vendar bi bil septembra vseeno rekordno nizek.

Kljub temu so arktični cikloni vredni pozornosti v prihodnosti

Nekateri podatki kažejo, da se njihov vpliv na morski led lahko spreminja, ko se regija še naprej segreva. Pred desetletji, ko se je začelo satelitsko beleženje, se je zdelo, da je imel učinek arktičnih ciklonov večji vpliv na morski led kot danes, je poudarila Schreiber. Včasih so upočasnili taljenje ledu.

»Toda to postaja manj resnično,« je dejala. »In ugibam, da je to največkrat posledica tanjšanja morskega ledu in na splošno samo izgubljanje ledu«

Začaran krog

Za zdaj so nenavadni vremenski vzorci in izjemna vročina okoli Sibirije najpomembnejši vidiki tega arktičnega poletja, je dejal Labe.

Dolgotrajni sistem visokega zračnega pritiska, ekstremne temperature, divji požari, tople oceanske vode in izginotje morskega ledu ob ruski obali so izjemni dogodki. In vsi kažejo na močan vpliv podnebnih sprememb na Arktiki.

To ostane tudi če v prihajajočem septembru ne bo uspelo doseči preseči rekordov iz leta 2012. Nekatere zgodnje napovedi kažejo, da september verjetno ne bo rekorden.

Toda to ni razlog za olajšanje

»Zdi se mi, da kadar koli v letu je morski led rekordno nizek, vpliva na podnebje in ekosisteme na Arktiki,« je dejal Labe. »Ta julij bo rekordno nizek julij, kar bo imelo pomemben vpliv na ocean in okoliško deželo v Sibiriji. Zato mislim, da bi se morali osredotočiti na to več kot na letni minimum kot takšen.«

A tudi brez rekordnega minimuma septembra lahko ti poletni dogodki poskrbijo za zaskrbljujočo jesen in zimo.

»Ob takem segrevanju oceana vzdolž Sibirije me ne bi presenetilo, če bo morski led potreboval dlje časa, da se jeseni ponovno oblikuje, zaradi toliko toplote,« je dejal Labe.

In to bi lahko za regijo pomenilo še več padcev naslednje poletje, je še poudarila Schreiber. Če jeseni morski led potrebuje več časa, da se formira, pozimi verjetno ne bo tako debel, kot bi moral biti. In tanjši led bo verjetno lažje razpadel in se hitreje talil spomladi.

Vse to je del začaranega kroga arktičnih podnebnih sprememb. V samo nekaj desetletjih znanstveniki napovedujejo, da bodo poletja na Arktiki povsem brez ledu.

»Opazujemo te skrajne dogodke na Arktiki in opažamo, kako se pojavljajo vplivi podnebnih sprememb,« je dejal Labe. »In mislim, da bi se morali osredotočiti na to verjetno več kot na pregledovanje statistike, kot radi počnemo.«

Alen Krapež

Novinar

VIREEnews
Prejšnji članekNostalgične igre, ki se jih je vredno spomniti (3.del)
Naslednji članekHuawei Y6p in MatePad T8 – tako je videti gola moč
Alen Krapež

Novinar

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.