Odsek arktičnega ledu med Grenlandijo in kanadskim arktičnim arhipelagom je znan kot »zadnje ledeno območje«, za katerega znanstveniki menijo, da ima najboljše možnosti za preživetje podnebne krize. Vendar nove raziskave kažejo, da bi lahko bil bolj ranljiv za izginotje, kot so mislili prej.
To je najstarejši in najdebelejši odsek ledu v arktični regiji in do zdaj mu je uspelo preživeti tudi najtoplejša poletja. Znanstveniki upajo, da bo sčasoma deloval kot temelj širjenja arktične ledene regije, če bomo lahko spet začeli ohlajati planet.
Glede na novo analizo satelitskih podatkov, ki natančno gleda na ledene loke vzdolž ožine Nares, ki je široka 40 kilometrov in dolga 600 kilometrov, temu morda ne bo tako.
Kaj so ledeni loki
Ledeni loki niso loki v tradicionalnem smislu, so ključni deli ledu, ki nastajajo sezonsko in preprečujejo vstop drugih delov ledu v vodo. Ožina Nares in njeni oboki bi lahko imeli ključno vlogo pri tem, ali bo Zadnje ledeno območje preživelo vrhunec globalnega segrevanja ali ne.
»Ledeni loki, ki se običajno razvijejo na severnem in južnem koncu ožine Nares, igrajo pomembno vlogo pri moduliranju izvoza večletnega morskega ledu Arktičnega oceana,« pišejo raziskovalci v svojem objavljenem prispevku.
»Dokazujemo, da se je trajanje oblikovanja lokov v zadnjih 20 letih zmanjšalo, medtem ko sta se ledena površina in volumski pretok vzdolž ožine Nares povečala.«
Preprosto povedano, ledeni loki ožine Nares, ki dejansko zadržujejo zadnje ledeno območje, postajajo manj stabilni. Tveganje je, da se ta stari led ne bo le stopil na svojem mestu, temveč se bo tudi razbil in zdrsel proti jugu v toplejša območja, kar bo pospešilo postopek taljenja.
Ledeni loki iz strani izgledajo kot mostovi, ki blokirajo gibanje ledu od severa proti jugu. Težava je v tem, da se loki lomijo bolj zgodaj v letu kot prej, zaradi česar se skozi ožino Nares pretaka več ledu.
Vsako leto je slabše
Glede na opažanja se vsako leto ledeni loki razbijejo teden dni prej kot prejšnje leto. Zamašitev z ledom postaja tanjša in manj ovira, kar vodi k spremembam proti severu – ocenjuje se, da se gibanje ledu v zadnjem ledenem območju povečuje dvakrat hitreje kot na preostalem delu Arktike.
»Ta zelo stari led nas skrbi,« pravi fizik Kent Moore z univerze v Torontu v Kanadi. »Upamo, da bo to območje vztrajalo do sredine tega stoletja ali celo dlje. In potem upam, da bomo sčasoma lahko ohladili planet. Led bo spet začel rasti in potem bo to območje lahko nekakšno seme.«
Izginotje zadnjega ledenega območja bi močno vplivalo na okoliški ekosistem v tem delu sveta: od polarnih medvedov do ledenih alg, ki okolju dovajajo ogljik, kisik in druga hranila. Izgube bi bile ogromna.
To je še en močan opomin na škodo, ki jo ima dviganje temperatur, ki jih povzročajo naše povečane emisije toplogrednih plinov. Stopnja izgube ledu se ujema z nekaterimi našimi najslabšimi modeli scenarijev in obstaja bojazen, da bi arktični led lahko izginil že leta 2035.
Če se želimo izogniti nadaljnji škodi in katastrofalnim posledicam, ki bi jih to povzročilo, obstaja samo ena rešitev: zmanjšati emisije toplogrednih plinov in začeti zaustavljati hiter dvig povprečnih temperatur po vsem svetu. Potem se lahko zadrži zadnji ledeni prostor.
»Obseg je tako velik, regija pa tako oddaljena,« pravi Moore. »Edino, kar lahko naredimo, je, da ohladimo planet. Potem se bodo loki spet naravno oblikovali.«
Novinar
