Intenzivni divji požari na Arktiki so junija izpustili več onesnaževalnih plinov v Zemljino ozračje kot v katerem koli drugem požaru v zadnjih 18 letih zbiranja podatkov, so v torek poročali evropski znanstveniki.
Arktika se segreva vsaj dva in pol krat hitreje od svetovnega povprečja. Tla v tej regiji so bolj suha kot kadarkoli prej. Divji požari se širijo na veliko. Junija so požari sprostili 59 milijonov metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je več od vseh emisij ogljika, ki ga proizvede Norveška v enem letu.
Ti požari ponujajo osupljiv portret trendov planetarnega segrevanja
Zadnji požari na Arktiki, ki so bili tako intenzivni ali pa so sprostili tako veliko količino emisij so se nazadnje zgodili … lani.
»Višje temperature in bolj suhe površinske razmere zagotavljajo idealne pogoje, da ti požari gorijo in tako dolgo vztrajajo na tako velikem območju,« je povedal Mark Parrington, strokovnjak za požare pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, ki je izdal poročilo.
Izjemno visoke temperature na skrajnem severu Rusije so tudi napoved nenavadno vročega leta po vsem svetu. Povprečne svetovne temperature v letošnjem juniju so se skoraj ujemale z rekordom za leto 2019, letošnje leto pa bo med petimi najbolj vročimi leti od začetka meritev. Povprečne temperature v Evropi so bile junija po Evropskih podatkih za 1,3 stopinje toplejše od povprečja v obdobju med letoma 1981 in 2010.
Temperature v Verhojansku, sibirskem mestecu, so 20. junija dosegle 38 stopinj Celzija. Na sibirski Arktiki so znanstveniki potrdili, da so tla bolj suha kot kdaj koli prej in snežna odeja je junija 2020 dosegla rekordno nizko vrednost.
Požari vzbujajo zaskrbljenost
Ti podatki so v skladu z vzorci segrevanja, potrjenimi v drugih znanstvenih poročilih. A segrevanje Arktike ima učinek tudi drugje: številne študije, med njimi tudi iz leta 2018 Nacionalne uprave za oceane in atmosfero ZDA so pokazale, da lahko vztrajno segrevanje Arktike vpliva na ekstremne vremenske dogodke po vsem svetu.
Znanstveniki v Evropskem centru so ugotovili, da čeprav požari spadajo v ekologijo Arktike, sta velikost in intenzivnost požarov v zadnjih dveh letih »vzrok za zaskrbljenost.«
S sproščanjem toliko ogljikovega dioksida požari ogromno prispevajo k globalnemu segrevanju. In znanstveniki trdijo, da bi požari lahko privedli tudi do večjega taljenja arktičnega permafrosta. Razpad organske snovi, kot sta mrtva vegetacija in živali, v tej prej zamrznjeni zemlji bi povzročili sproščanje še več metana, še enega močnega toplogrednega plina.
Kaže, da se dim iz sibirskih požarov širi po severnem Tihem oceanu in sega vse do pacifiškega severozahoda, so povedali znanstveniki v centru.
Potekajo tudi druge požarne sezone
V Braziliji z vlado, ki si prizadeva podrediti veliko gozdov za industrijo. Pa tudi zaradi ohlapnega nadzora v času pandemije koronavirusa so bili v zadnjih mesecih odstranjeni ogromni deli Amazonije za kmetijstvo, rudarstvo in sečnjo. Verjetno bodo s sezono požigov začeli avgusta. Ti požari pa bi se lahko razširili po Amazonskem deževnem pragozdu, kot se je to zgodilo lani.
Brazilski Amazon je od januarja izgubil skoraj 1300 kvadratnih kilometrov gozda. Kar je 20-odstotno povečanje poseka v primerjavi z istim obdobjem lani, poročata Amazonski okoljski raziskovalni inštitut in raziskovalni center Woods Hole v Massachusettsu. Posledično so emisije ogljika iz tega krčenja gozda enakovredne emisijam izpustov 25 milijonov vozil v enem letu. Brez da vštejemo emisije, ki jih povzročijo divji požari v sušni sezoni Brazilije.
Amazonski požari leta 2019 so poleg gozdnih požarov v Indoneziji in na Arktiki po letih stalnega upada povišali svetovne letne emisije, ki jih povzorčijo požari.
Novinar
