Nedotaknjen in popolnoma naraven očitno nista prava pridevnika za opis 5,5 milijonov kvadratnih kilometrov velikega Amazonskega pragozda. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so ljudje že več tisoč let nazaj na tem območju začeli saditi drevesa in druge rastline. V tem tudi tiči razlog, da je danes gozd, v katerem raste okoli 390 milijard rastlin, tako bogat z vrstami, ki imajo užitne plodove. V gozdu so odkrili 16.000 različnih vrst rastlin. Več kot polovica vseh dreves je sestavljena iz enega procenta vrst, torej le 227 različnih vrst rastlin.
Raziskava, ki so jo izvedli botaniki, ekologi, arheologi in paleoekologi z Univerze v Exeterju v Združenem kraljestvu, se je ukvarjala z dolgotrajno uporabo zemlje na področju Amazonskega pragozda. Pokazala je, da so imeli človeški prebivalci Zemlje skozi zgodovino veliko močnejši vpliv na navidez nedotaknjen deževni gozd, kot je bilo sprva mišljeno. Človek to območje naseljuje že približno 13.000 let, rastline pa goji že okoli 8.000 let. Določene pridelke so uvedli na novih območjih, povečali so število užitnih vrst rastlin in z ognjem povečali količino hranljivih snovi v zemlji.
Raziskava je dokazala, da so nekdanji prebivalci vzhodne Brazilije gojili tudi danes priljubljene koruzo, sladki krompir in bučo že 4500 let nazaj. Tedanji kmetje so sicer prakticirali določene oblike čiščenja gozda, a to ni primerljivo s posekavanjem in požiganjem, ki so ga gozdovi obeh Amerik bili deležni po kolonizaciji in prihodu Evropejcev.
Namesto, da bi izčrpali določen predel zemlje in se premaknili na naslednji del, so takratni kmetovalci isti predel uporabili znova in znova. Zemljo so izboljšali z dodajanjem komposta. Tako imenovano dolgoročno gozdno vrtnarjenje je lahko vzor modernim kmetovalcem, ki se večinoma poslužujejo veliko manj ekoloških praks.
Nekateri znanstveniki so mnenja, da je bil Amazonski pragozd že tisočletja nazaj vrt, ki ga je ustvaril človek. Podobni gozdovi naj bi bili tudi v Severni Ameriki, a so jih kolonizatorji z leti seveda uničili. Vsi ti gozdovi, vključno z Amazonskim, so bili polni dreves, bogatih z orehi, kostanjem in želodom. Žal so bili ljudje, ki so skrbeli za te gozdove, večinoma izgnani ali ubiti.
Novinar
