Znanstveniki opozarjajo, da se Amazonski deževni gozd približuje prelomni točki, kjer bodo drevesa masovno začela umirati. Raziskava je namreč pokazala, da največji deževni gozd na svetu izgublja sposobnost obnove po sušah, požarih in izsekavanju. V prihodnosti se bo tako morda spremenil v savano, ki je precej manj uspešna pri črpanju ogljikovega dioksida iz atmosfere. To bi še dodatno pospešilo globalno segrevanje.
Več kot 75 odstotkov pragozda kaže znake izgube odpornosti. Drevesa potrebujejo dlje časa, da si opomorejo po požarih, izsekavanju in sušah, ki so večinoma posledica globalnega segrevanja. Gre torej za začaran krog, katerega posledice bi lahko bile usodne.
Nekateri menijo, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo dosežena prelomna točka. Potem bi se v nekaj desetletjih velika območja pragozda spremenila v savano – popolnoma drugačen ekosistem. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem smo že izgubili petino pragozda.
Tudi zadnje ugotovitve potrjujejo, da človeško izkoriščanje tropskega deževnega gozda skupaj s podnebnimi spremembami najbolj ogroža ta dragocen ekosistem, ki je dom desetini vseh vrst organizmov, ki jih najdemo na planetu.
Novinar
