Alternativne oblike domov se na prvi pogled morda zdijo nenavadne, ampak dejstvo je, da so v luči stanovanjske problematike precej začele pridobivati na priljubljenosti. In čeprav marsikdo to obravnava kot hipijevski način življenja, se vedno več ljudi odloča, da bodo svoje življenje preselili v nekonvencionalno bivališče.
Bivališča, ki odstopajo od norme
Kot alternativni dom bi lahko kategorizirali vsakršno bivališče, ki odstopa od tradicionalne norme, kar pomeni, da je to precej široka kategorija. Vseeno pa lahko opazimo ponavljajoče se vzorce, ko pride do izbire alternativnih domov; najpogostejše oblike le-teh so drobne hiše, zemeljske hiše, avtodomi oz. kombiji, zapuščene zgradbe in celo predelani dostavni zabojniki.
Najbolj neznan pojem od zgornjih je za mnoge verjetno zemeljska hiša. Ime teh izhaja iz dejstva, da so zgrajene iz zemlje – ter drugih naravnih materialov. In če kdo dvomi v obstojnost takšne vrste konstrukcije je vredno omeniti, da so nekatere izmed najbolj vzdržljivih stavb prav zemeljske, kot je zapisano na GreenMatch strani.
Zakaj sploh potreba po alternativnih domovih?
Po eni strani so alternativni domovi odgovor na stanovanjsko problematiko.
Kot poroča CNN Politics, so nizke obrestne mere med pandemijo v kombinaciji z dolgim obdobjem količinsko nezadostne gradnje privedle do neusklajenosti ponudbe in povpraševanja po stanovanjih. Najemodajalci si posledično lahko privoščijo določiti zelo visoke najemnine, saj vedo, da je povpraševanja veliko, ponudbe pa malo.
Problem izraža tudi statistika; po podatkih Effective Coverage 32,1 % Američanov, starih od 18 do 34 let, živi doma, le 14 % pa samih oz. s sostanovalcem.
Alternativni domovi so v teh okoliščinah precej cenejši od konvencionalnih domov. Ne glede na to, ali si oseba želi kupiti ali najeti stanovanje, je alternativno bivališče v vsakem primeru finančno bolj ugodna izbira.
Po drugi strani pa se vedno več ljudi odloči za takšen dom, ker si želi živeti bolj ekološko in v stiku z naravo. Takšni domovi so pogosto bolj odročni in postavljeni nekje v naravi, poleg tega pa navadno zahtevajo manj energije ter uporabijo že obstoječe strukture in naravne materiale.
Začetki alternativnih domov
Kljub temu da je med mladimi postalo trendovsko živeti v kombiju in da se marsikateri ekscentrik odloči živeti v dostavnem zabojniku, ki ga predela v moderno industrijsko strukturo, alternativni domovi nikakor niso nov pojav.
Prvi vzpon teh se je pojavil predvsem med veliko depresijo oz. veliko gospodarsko krizo v Ameriki. V tem obdobju je bilo približno 25 % ameriške delovne sile nezaposlene, zaradi česar so ljudje začeli na obrobju mest postavljati barakarska naselja, kjer so si gradili domove iz kartona, lesa in pločevine.
Ta naselja verjetno poznaš pod imenom Hooverville, kot so jih nekoliko zbadljivo poimenovali, saj tedanjemu predsedniku Hooverju ni uspelo zagotoviti primerne socialno-ekonomske podpore za meščane.
Potencialne slabosti in izzivi
Kljub vsem pozitivnim lastnostim imajo nekonvencionalna bivališča seveda tudi določene slabe plati, ki jih je treba imeti v mislih, preden se odločiš zanje.
Pri avtodomih so očitna slabost visoke cene goriva, vendar je gorivo potrebno tudi za delovanje električnih generatorjev, ki priskrbijo elektriko za bivališče.
Drugi problemi pa so pravzaprav vezani predvsem na lokacijo alternativnih domov; če so postavljeni na odročnem območju, to lahko predstavlja čustven izziv za ljudi, ki težko prenesejo veliko razdaljo od ljubljenih oseb.
Nepriročno je tudi biti zelo oddaljen od trgovine z živili in od drugih trgovin za temeljne vire, ampak to so konec koncev izzivi, ki niso vezani zgolj na alternativna bivališča, temveč se z njimi lahko sreča vsak, ki živi daleč od obljudenih območij.
Junior novinar
