Trajnost in z njo povezane besede ter sopomenke so v preteklih letih pridobile na popularnosti. Vseeno pa pogosto slišimo, preberemo in verjamemo mitom in napačnim predstavam o tem, kaj trajnost sploh je. Mite je potrebno razbliniti. Napačne informacije lahko ljudem preprečijo, da bi sprejeli ključne korake za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa oziroma naredili korake v smer trajnosti.
V nadaljevanju razkrivamo 5 pogostih mitov (in resnic) o trajnosti!
1. Digitalno je okolju bolj prijazno kot papir
Pogosto slišimo ‘uporabljajte digitalno, rešite drevesa’, toda ali je res tako? Odvisno. Da bi to natančno ovrednotili moramo upoštevati vse različne dejavnike ogljika, povezane z digitalizacijo. Materiali, uporaba, odpadki, energija so le nekateri izmed teh.
Odkar je tehnologija napredovala, slišimo argumente, da je digitalno okolju prijaznejše od uporabe papirja. Če pa upoštevamo skriti življenjski cikel digitalnih izdelkov, od proizvodnje prek uporabe do odlaganja izdelkov, to znatno poveča ogljični odtis elektronskih naprav.
Digitalni informacijski podatkovni centri po vsem svetu že požirajo 2 % svetovne oskrbe z električno energijo – in predvideva se, da se bo v naslednjih desetih letih ta delež povečal na 8 %. Prav tako vse tehnologije v oblaku, ki poganjajo sodobne množične komunikacije predstavljajo kar 2 % svetovnih emisij, kar pusti ogljični odtis prav tako velik kot letalska industrija.
Celulozna, tiskarska in papirna industrija pa predstavlja le 1 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, zaradi česar je ta sektor eden najmanjših od vseh industrijskih onesnaževalcev – le polovica emisij, ki jih ustvarijo podatkovni centri. Poleg tega papirna industrija posadi trikrat več dreves, kot jih poseka vsako leto in trdo dela za povečanje gozdov po vsem svetu.
2. Plastika je problem
Na poti k doseganju ničelne količine odpadkov se lahko naša nagnjenost usmeri k popolnemu izkoreninjenju plastike. Običajno domnevamo, da moramo iz naših nakupovalnih navad odstraniti vso plastiko, da bi bili bolj trajnostni. Vendar pa je to zelo ambiciozen cilj, če upoštevamo našo odvisnost od številnih vrst plastike in omejenih trajnostnih alternativ, ki si na voljo na trgu.
Veliko izdelkov, ki ji uporabljamo vsak dan še vedno vsebuje plastiko, zato bi bila popolna neuporaba tega materiala težko delo. To ne pomeni, da ne moremo zmanjšati porabe plastike na mestih, ki so za nas smiselna in izvedljiva. Če želimo sprejeti trajnostne spremembe, obstaja več načinov za zmanjšanje uporabe plastike. Izločimo lahko izdelke za enkratno uporabo iz svojega vsakdana, uporabimo svojo nakupovalno vrečko, ne kupujemo plastenk…
Nekatere vrste plastike zagotavljajo daljšo življenjsko dobo izdelka kot npr. papir. Tako smo pred dilemo, ali izbrati material, ki je okolju bolj škodljiv, vendar je njegov življenjski cikel veliko daljši od papirja. Pri uporabi trajnostnega materiala je verjetno, da bo njegov življenjski cikel krajši in bo potrebna pogosta menjava.
3. Recikliranje je enostavno
Včasih imajo različne države, mesta in kraji ter zbiralci odpadkov različne zmožnosti glede tega, kaj lahko reciklirajo ali ne. Zaradi številnih občinskih programov recikliranja primanjkuje znanja o tem, kaj je mogoče reciklirati. Trenutno se po svetu uporablja nekaj manj kot 200 navodil in oznak za recikliranje, in ni presenetljivo, da je ljudem težko vse razumeti in upoštevati. Plastika je kompleksen material in obstaja več vrst plastike, ki se reciklirajo in ponovno uporabijo na različne načine.
Ostanki hrane na embalaži lahko npr. onesnažijo možnost recikliranja posameznega materiala. Recikliranje je zagotovo odlična praksa, ki bi jo morali izvajati vsi, a pomembne je, da se izobrazimo o pomenu in razumevanju simbolov.
Najučinkovitejša rešitev bi bila čim manjša odvisnost od plastike in ponovna uporaba le te. Torej, da čim manj plastike pristane v koših za smeti, po možnosti nepravilno reciklirane.
4. Drago in luksuzno blago ni trajnostni nakup
Trenutno velja pogosto prepričanje, da vrhunsko ali luksuzno blago oziroma izdelki niso tako trajnostni. Zaradi finančnih sredstev, ki jih imajo številne luksuzne znamke, pa lahko bolj okrepljeno upravljajo dobavne verige in imajo preglednejši pregled nad pogoji, v katerih nastajajo izdelki.
To, da kupimo nekaj kar bo uporabno več let ali celo generacij, je pravzaprav zelo trajnostno. To je nasprotje miselnosti “uporabi in zavrzi”, ki je pogosta pri cenovno nižjih izdelkih.
5. Odločitve in dejanja enega samega posameznika ne morejo narediti spremembe
Najpogostejše napačno prepričanje, ki ga lahko pogosto slišimo, je, da dejanja ene same osebe ne morejo spremeniti stvari. Če bi vsi tako čutili in ravnali, bi bile posledice katastrofalne. Vsi smo odgovorni za spodbujanje trajnosti in zaščito planeta.
To potovanje se začne z izobraževanjem in ozaveščanjem. Na spletu in drugod je na voljo veliko orodij, ki nam lahko to pot olajšajo. “Zeleno življenje” temelji na šestih načelih: okolju prijazni domovi, čist prevoz, skrb za vodo, pravilno odlaganje odpadkov, zelena energija ter trajnostna in zdrava hrana.
Že z majhnimi sprememba v naših nakupovalnih navadah, lahko zagotovimo, da bo imel izdelek daljši življenjski cikel. Kot posamezniki lahko sodelujemo tudi s podobno mislečimi ljudmi in organizacijami.
Novinar
