Leto 2022 si bo vsak zapomnil po svoje, vsem pa nam bo ostal spomin na suše in požare po celem svetu. Pogled na Wikipedijo nam razkrije razsežnosti letošnjega manka dežja, saj je edina druga zabeležena vseevropska suša bila leta 1540. Ob okoljskih spremembah postaja jasno, da moramo biti pripravljeni na vedno več takšnih scenarijev. Poleg zalog vode in podobnega pa moramo začeti razmišljati o socialnih učinkih suš.
Korejski raziskovalci so nedavno storili velik korak (oziroma dva) v tej smeri. Izpopolnili so metodo za beleženje suš, imenovano EDI (effective drought index) in jo uporabili za ugotavaljanje socialnih učinkov suš v Koreji zadnjih 250 let.
EDI (effective drought index)
Z EDI meteorologi lahko natančno določijo začetek, trajanje in konec suše. Njegove vrednosti so večinoma med -2,5 in 2,5 in predstavljajo odstopanje od običajne količine padavin. Ko se kazalec nahaja med -1,0 in 1,0 govorimo o običajnih razmerah, ko se spuščamo v minus imamo suše, na pozitivnem kraku pa vedno več dežja. EDI dopušča primerjanje količine padavin med različnimi podnebnimi pasovi, ne pa tudi v različnih časovnih obdobjih. Zaplete se lahko tudi v primeru ekstremnih vremenskih pogojev, ki premaknejo povprečje in EDI nima mehanizma proti temu.
Vendar ekipa profesorja Jonghuna Kama se je odločila reč izboljšati in izdelali so scEDI (self-calibrating EDI). V detajle se nam ni treba spuščati, povemo lahko le, da novi scEDI lahko natančno pokaže sušne in deževne trende za poljubno časovno obdobje.
Uporabili so zapise prednikov
Za raziskavo so uporabili podatke o padavinah med leti 1777 in 2020. Modernejše meritve so verjetno prišle z meteorološke postaje, za ostalih 200 let pa so posegli po zapisih svojih plemiških prednikov. Vladarska dinastija Joseon je vladala v Koreji med leti 1392–1910 in vzdrževala podrobne kronike o padavinah oz. odsotnosti le-teh. Kraljestvo Joseonov je temeljilo na pridelavi riža, kar je cel korejski polotok prepuščalo milosti vremena in dobremu načrtovanju vladarjev.
Raziskovalci so z novim scEDI pokazali obdobja suš in poplav zadnjih 250 let v Koreji natančneje kot kdajkoli doslej, vendar tu se niso ustavili. Kot je bilo omenjeno na začetku, količina vode ni vse. Znanstvenike je zanimalo kakšne družbene posledice so imele in imajo obdobja vremenskih ekstremov na korejskem polotoku. Spet so uporabili Joseonške anale, ki beležijo število epidemij, požarov, lakot itd. (družbenih učinkov vremenskih ekstremov) ter jih primerjali z modernimi družbenimi učinki. Slednji so število Google iskanj s ključno besedo »suša«.
Nekoč so bili ljudje bolj občutljivi na suše
Tako so združili matematiko meteorologije in dejanske učinke suše na družbo ter prišli do nekaj spoznanj. Prvič, naši (oz. njihovi) predniki so bili bolj občutljivi na suše, saj grafi kažejo hujše posledice tudi pri večjih vrednostih (že pri -1,4 namesto -2). Drugič, v današnjem času se število Google iskanj začne povečevati šele,
ko se kazalec približuje -2, kar pomeni, da imamo večjo toleranco do ekstremnih vremenskih pogojev. Tretjič, z raziskavo so pokazali, kako lahko predvidimo družbene učinke ekstremnih vremen in se nanje bolje pripravimo.
Novinar
