Vsi poznamo ogromno žival z velikimi ušesi, dolgimi rilci in svetleče belimi okli. Sloni so sesalci, ki jim žal grozi izumrtje. V nadaljevanju predstavljamo 10 zanimivih dejstev o slonih in če prebereš članek do konca, boš zagotovo izvedel kaj novega o tej veličastni živali.
1Sloni so največja kopenska žival na svetu
Sloni so največje kopenske živali na svetu, med njimi pa je največji afriški savanski slon. Odrasli samci, znani tudi kot bikovi sloni, so visoki do 3 m in povprečno težko do 6000 kg. Samci dosežejo svojo polni velikost šele pri 35-40 letih. To je šele v drugi polovici njihove življenjske dobe, saj lahko divji sloni živijo tudi do 60 ali celo 70 let. Niso pa veliki samo odrasli sloni. Ob rojstvu lahko slonji mladič namreč tehta kar 120 kg.
2Vse tri vrste slonov lahko ločimo po ušesih
Obstajajo tri vrste slonov – afriški savanski, afriški gozdni in azijski slon. Ušesa afriških slonov so precej večja od njihovih azijskih sorodnikov in so opisana kot “oblika afriške celine”, ušesa azijskih slonov pa so oblikovana kot “indijska podcelina”. Med seboj se razlikujejo tudi po rilcu – afriški sloni imajo dva “rožička” na konici rilca, medtem ko imajo azijski sloni le enega.
3Njihovi rilci imajo neverjetne sposobnosti
Sloni imajo v svojem rilcu približno 150 000 mišičnih enot. Njihov rilec je morda najobčutljivejši organ katerega koli sesalca. S svojim rilcem sesajo vodo za pitje – rilec pa lahko vsebuje tudi do 8 litrov vode. Pri plavanju pa rilec uporabljajo tudi kot dihalko.
4Njihovi okli so pravzaprav zobje
Slonji okli so pravzaprav povečani sekalci, ki se prvič pojavijo, ko so sloni stari približno dve leti. Okli sicer rastejo vse življenje. Uporabljajo jih za pomoč pri hranjenju – pri odstranjevanju lubja z dreves ali izkopavanju korenin – ali kot obramba med bojem. Ti čudoviti okli pa pogosto predstavljajo tudi nevarnost za slone. Narejeni so namreč iz slonovine, ki je zelo zaželen material.
5Imajo debelo kožo
Slonova koža je na večini mest debela okoli 2,5 cm. Gube in pregibi na njihovi koži lahko zadržijo do 10-krat več vode kot ravna koža, kar jim pomaga pri ohlajanju. Z rednimi prašnimi in blatnimi kopelmi skrbijo za čisto kožo in se ščitijo pred sončnimi opeklinami.
6Sloni jedo ves čas
Sloni jedo travo, listje, grmičevje, sadje in korenine – odvisno od letnega časa in njihovega habitata. Ko je še posebej suho, bodo sloni jedi več olesenelih delov dreves in grmovnic, kot so vejice, veje in lubje. Pojesti morajo do 150 kg hrane na dan, čeprav lahko kar polovica zaužite hrane ostane neprebavljene. Sloni lahko do tri četrtine dvojega dneva porabijo samo za prehranjevanje.
7Komunicirajo preko vibracij
Sloni komunicirajo na različne načine – vključno z “zvoki trobente”, govorico telesa, dotikom in vonjem. Komunicirajo pa lahko tudi preko seizmičnih signalov – zvokov, ki ustvarjajo tresljaje v tleh – ki jih zaznajo skozi svoje kosti.
8Slonji mladič lahko stoji že 20 minut po rojstvu
Presenetljivo je, da lahko slonji mladiči stojijo že 20 minut po rojstvu in hodijo 1 uro po rojstvu. Po dveh dneh že lahko sledijo čredi. To pomeni, da se lahko črede slonov praktično ves čas selijo, da bi poiskale hrano in vodo za preživetje.
9Slon nikoli ne pozabi
Slonov temporalni reženj – predel možganov, povezan s spominom, je večji in gostejši kot pri ljudeh. To pomeni, da si zapomnijo večji del informacij in praktični ničesar ne pozabijo.
10Približno 90% afriških slonov je bilo v zadnjem stoletju izbrisanih
Približno 90% afriških slonov je bilo v preteklem stoletju ubitih – predvsem zaradi trgovine s slonovino. Danes tako v naravi živi le še okoli 415 000 divjih afriških slonov. Ogroženi so tudi azijski sloni, ki so se v zadnjih treh generacijah zmanjšali za vsaj 50%. V divjini je le še okoli 48 000 – 52 000 osebkov. Ker se njihov habitat spreminja, razdroblja in izgublja, zaradi človeških naselbin in kmetijstva, populacije azijskih slonov težje sledijo svojim tradicionalnim selitvenim potem, da bi dosegle vodo ter območja prehranjevanja in razmnoževanja. Poleg tega pa pogosto prihajajo v nevaren stik z ljudmi.
Junior novinar
