Začelo se je počitniško študentsko delo

Ponudba delodajalcev presega povpraševanje mladih, toda …

•  … mladoletni si želijo delati, pa ne dobijo dovolj priložnosti.
• Urne postavke so se sicer dvignile, povprečna znaša 8 € bruto.
• Katera so najboljše in katera najslabše plačana dela? 

Mladi bi že pri 15 letih radi do prvih delovnih izkušenj in zaslužka, pa ne dobijo priložnosti!

V slovenskem šolskem sistemu je le redkim mladim v času šolanja omogočen globlji stik s trgom dela. Mladim pa ni dovolj le znanje, ki ga dobivajo izpred katedre in šolskih knjig, ampak se želijo preizkusiti v praksi.

Delodajalci pogosto iz različnih razlogov, velikokrat pa zgolj iz navade in premalo informacij, ponujajo študentsko delo starejšim od 18 let. Mlajši dobijo premalo priložnosti za prve izkušnje in zaslužek. Pa si jih želijo.

Z vključitvijo mlad(oletn)ih delodajalci prispevajo:

• k reševanju svojih kadrovskih stisk in potreb ob velikem pomanjkanju kandidatov za delo,
• k vzgajanju bodočih kadrov za svoje potrebe,
• k uspešnemu dolgoročnemu kadrovanju,
• k vključevanju mladih na trg dela,
• da mladi lahko pokažejo in razvijejo svoje sposobnosti in kompetence ter najpomembneje pridobijo delovne navade.

Na e-Študentskem Servisu so delodajalci od vseh objavljenih prostih del (4.824 del), za le četrtino del (1.251 del) pripravljeni sprejeti tudi mladoletne.

Kaj pravijo uspešni delodajalci o vključevanju mladoletnih?

Direktor uspešnega slovenskega podjetja Polycom, ki razvija in izdeluje vrhunske izdelke iz polimerov, Iztok Novak, pravi, da izobraževalnemu področju namenjajo veliko pozornosti. Mlade vidijo kot tiste, ki v podjetje prinašajo svežo vizijo in znanje iz šol. Mladim ponujajo priložnosti za študentsko delo in jih vključujejo na različna področja, od enostavnejših del za mlade dijake do strokovnih del za študente in tiste z več izkušnjami.

Dijaki in študenti v Polycomu opravljajo študentsko delo v širokem diapazonu od administrativnih, strojniških in elektrotehničnih del, del v proizvodnji, v orodjarni in upravljanja strojev, do del v konstruiranju in razvoju. Z vključevanjem v delovne procese mladim že med izobraževanjem skozi timsko delo posredujejo svojo kulturo in vrednote.

Dominik S. Černjak, direktor in lastnik Jasna Chalet Resorta, nagrajenec Zlate prakse 2022, nam je v 3 točkah pojasnil, kako v okviru projekta MLADI TALENTI JASNE, sprejmejo in pripravijo dijake in študente v panogi, ki je kadrovsko podhranjena, to je gostinstvo in razvoj turizma:

1. »Mladi potrebujejo na začetku več informacij. Potreben je uvodni razgovor, kaj se dela, kako se dela, zakaj se tako dela, kje so lahko izzivi ter kako odreagirati in zakaj je to za njih dobro.
2. Za mlade člane ekipe, ki so še dijaki, je potreben drugačen pristop kot za študente. Nasvet za to smo poiskali pri strokovni pomoči na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radovljici, kjer nam je profesor g. Rizvanović priporočil strokovno izobraževanje za mentorje za opravljanje srednješolskih strokovnih praks z namenom pridobitve osnovnih strokovnih podlag dela z mladimi.
3. Smiselno je uvesti dodatno kontrolirano okolje, v katerega vstopajo mladi pod mentorskim vodstvom in imajo na začetku, dokler ne pridobijo zaupanja vase, na voljo osebo za vsa vprašanja kot oporo.«

Ponudba del delodajalcev (trenutno 4.800 prostih del) presega povpraševanje s strani dijakov in študentov

Ponudba del s strani delodajalcev je še vedno zelo velika. Generacije dijakov in študentov se zmanjšujejo, obenem pa imajo zaradi šolskih obveznosti manj časa za delo. V šolskem letu 2021/2022 je bilo v primerjavi s šolskim letom 2011/2012 15 % manj dijakov in študentov, v primerjavi s šolskim letom 2007/2008 pa kar 25 % manj!

Ta demografska vrzel in vse večje konkuriranje delodajalcev za nove sodelavce se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela. V času počitnic je več ponudbe za delo v turističnih središčih (npr. učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode ipd.), več pa je tudi povpraševanja po strežbi s strani delodajalcev.

Kaj zanima dijake in študente?

Dijaki iščejo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje). Dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih (npr. selitve), saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji.

Za študente, bolj izkušene in starejše dijake so na voljo zahtevnejša, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing ), dela v gostinstvu in turizmu.

Katera so najboljše in katera najslabše plačana dela?

Urne postavke so se dvignile, minimalna postavka je 6,92 €/h bruto, povprečna pa že 8 €/h bruto.

V zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, opažamo povišanje urnih postavk. Tako se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto na uro oziroma kar za 25 %  in trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto).

Bolj zaželena pri mladih so dela, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve.

Najbolje plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, včasih izkušnje. Najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 €/h bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9 €/h brtuo, računalničarji in programerji nad 11,2 €/h bruto, selilci najmanj 10 €/h bruto.

Najslabše plačana dela so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,92 €/h bruto, 5,85 €/h neto). Takih je trenutno objavljenih okrog 10 %. Primeri del, ki so plačani po minimalni urni postavki, so: delo v proizvodnji, skladišču, pomoč pri prodaji, pomoč v kuhinji, pomoč pri strežbi.

2/3 dijakov in študentov se zaradi študentskega dela pri delodajalcih zaposli.

Zadnja raziskava Ninamedie, narejena oktobra letošnjega šolskega leta, pravi, da sta se dve tretjini anketirancev (61,9 %) po diplomi oziroma zaključku dela preko študentskega servisa, zaposlili v enem izmed podjetij, kjer so prej opravljali študentska dela.

Velika večina anketirancev (80,5 %) je prepričana, da jim je delo preko študentskega servisa pomagalo ali pa zelo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog.