Likerji so ena izmed najbolj vsestranskih alkoholnih pijač, ki je s človeštvom povezana dlje, kot si mislimo. Največkrat likerje povezujemo s sadnim in zeliščnim priokusom. Prav aroma in okus sta bistvena dela likerjev, kot jih poznamo. Ker je ozadje likerjev dokaj nepoznano, se nam je zdelo prav, da predstavimo vse o likerjih. Koliko časa jih že poznamo, razlike med njimi in njihove zanimivosti. Nismo pa pozabili na pravila definiranja likerjev kot pijače.
Kaj točno so likerji?
Liker je alkoholna pijača, ki je izdelana iz destiliranega alkohola. Aromatizirana je z raznimi zelišči, oreščki, začimbami, sadjem in drugimi priokusi. Delež alkohola mora biti vsaj 15-odstotni, vsebovati pa mora tudi sladkor, vsaj 100g/l. Obe dejstvi sta v zadnjih letih postali bolj nepisano pravilo in ne pravilo kot tako. Več kot ima liker volumenskega deleža alkohola, bolj postaja meja s špiritom zamegljena. To težavo imajo predvsem angleško govoreče države, kjer se obe vrsti amatersko združujeta pod skupni imenovalec likerjev. Posebnost so vsekakor zeliščni likerji, ki še dodatno brišejo mejo med grenčicami in likerji. Lahko bi rekli, da je v današnjih časih vse odvisno od samega imena pijače.
Kratka zgodovina likerjev
Najstarejša omemba likerjev v zgodovini izvira iz Italije trinajstega stoletja, popularizirana je bila s pomočjo menihov. Likerji, predvsem zeliščni, so bili dolga stoletja uporabljeni kot zdravilni pripravki in ne kot pijača. V neki meri še vedno so, a je to dokaj zanemarljiv odstotek. Eden najbolj poznanih likerjev na svetu, ki ga še danes proizvajajo (kartuzijanski) menihi, je francoski Chartreuse. Njihov recept iz 130 različnih zelišč je nespremenjen že od leta 1737.
Sama beseda liker oziroma po francosko liqueur je izpeljana iz latinščine. Beseda liquifacere pomeni utekočiniti in tako je, predvsem s pomočjo italijanskih in francoskih duhovnikov. Bližje kot smo na časovnici današnjemu dnevu, bolj priljubljeni so postajali likerji kot pijača.
Vrste likerjev
Likerji se v osnovi delijo na tri vrste: sadne, zeliščne in druge likerje. Prav v zadnji vrsti je veliko sivega prostora, ki omogoča, da lahko med likerje štejemo marsikatero alkoholno pijačo, ki se drži dveh načel proizvodnje likerjev (sladkor, raven alkohola).
Sadni likerji – borovnica, češnja, gozdni sadeži, ribez, limona, figa …
Zeliščni likerji – žajbelj, janež, pelin, meta, encijan, žafran …
Drugi likerji – kava, smreka, čokolada, oreh, začimbe, jajca …
Slovenija in likerji
Od konca devetnajstega stoletja je pri nas nastalo prvo podjetje, ki se je ukvarjalo s kuhanjem žganja in proizvajanjem likerjev. Vse od takrat pa so likerji v Sloveniji postajali vse bolj priljubljeni in razširjeni. Če sta pred leti obstajala le zeliščni in borovničev liker, pa je zdaj zgodba drugačna. Cimetov, smrekov, kavni in žajbljev liker so le eni izmed tistih, po katerih se dviguje povpraševanje.
Univerzalno darilo
Likerji predstavljajo dobršen del darilnega programa, saj veljajo za univerzalno darilo. Niso tako specifični kot vino in pivo, saj so veliko bolj raznoliki. Lahko se uporabijo za vsako priložnost in vse okuse. Kavni liker za nekaj klasike, a s pravo mero novosti. Cimetov liker za nekaj pikantnosti in eksotičnosti. Smrekov liker za nekaj domačnosti in narave. »Idej je veliko, likerjev še več,« pravijo poznavalci.
Urednik portala Student.si
