Richarda Bransona je nekega dne poklical računovodja pri Virgin Atlanticu in mu je povedal, da ljudje kradejo solnice in poprnice, kar podjetje stane milijone na leto. Richardu je rekel, da jim morajo spremeniti obliko, tako da ljudem ne bodo več tako zelo všeč, da bi jih kradli.
Vendar Richard Branson ni na prvo žogo potrdil tega načrta. Spomnil se je namreč, kako je na začetku svoje kariere zagnal rock studio z imenom »Graščina« (The Manor).
Do zagona tega studia so namreč rock glasbenike obravnavali enako kot vse ostale glasbenike v orkestrih. Ko so le-ti želeli snemati, so morali s studiu najeti svoj triurni termin za snemanje. Vendar rokerji se v resnici ne obnašajo tako. Po navadi raje snemajo celo noč in spijo ves dan.
Zato je Richard zaslutil poslovno priložnost, kupil čudovito staro graščino na podeželju v Oxfordshire-u in jo spremenil v snemalni studio, v katerega so lahko zahajali rokerji in snemali po urnikih, ki so ustrezali njim. Kmalu so tako v studiu snemale vse večje rock zvezde, od Van Morrisona, Cata Stevensa, do Rolling Stonesov in Paula McCartneyja.
Vendar da so na začetku poslovne poti pridobili stranke in dosegli, da je bil studio polno zaseden, so si morali nekaj izmisliti, da bi telefonska številka prišla do potencialnih strank. Odločili so se, da naredijo nekaj pisal s pomenljivim napisom »ukradeno Graščini« (stolen from »The Manor«) in jih pustili ležati naokoli.
Zadeva je uspela. Nekateri ljudje so si mislili »Oh, mogoče bi spet lahko rezerviral«. Vzeli so pisala in si jih na koncu še delili med seboj. Umetnike je Richardov studio včasih odkril preprosto zato, ker so našli pisalo in poklicali v studio.
Pogosto se zgodi, da so ravno majhne stvari zelo pomembne. Rock studio The Manor je dosegel izjemen uspeh.
Od pisala k solnicam
Ko je torej računovodja predstavil Richardu problem kraje v Virgin Atlanticu, je ta takoj pomislil, da to ni problem, ampak priložnost.Spomnil sem se, kaj so storili pri snemalnem studiu, in si rekel – pa poskusimo najprej z isto idejo.
Na dno solnice in poprnice so napisali: “Ukradeno podjetju Virgin Atlantic”.
Solnice in poprnice niso spremenili v manj atraktivne, ampak so še bolj negovali njihovo priljubljenost. Poimenovali so jih Wilbur in Orville, po bratoma Wright, ki sta bila pionirja letenja. Kot rezultat tega pa so dobili milijone brezplačnega oglaševanja, saj so jih ljudje še naprej kradli in se potem doma, s prijatelji ob pojedinah pogovarjali o dogodivščinah Virgin Atlantica-a.
Zanimivo je, kako lahko preproste ideje, kot je ta, nasmejejo ljudi, in s tem povečajo verjetnost, da ljudje vzljubijo prav to letalsko družbo in si naslednje potovanje (doživetje) rezervirajo prav pri njej.
Zato Wilburja in Orville vedno prikličeta nasmešek na ustnice Richarda Bransona, ko slednji obišče svoja letala in se spomni te prigode.
Richard Branson je nedvomno izjemno uspešen podjetnik. Pomembna značilnost najbolj uspešnih podjetnikov pa je ta, da na problem ali izziv znajo pogledati z drugega zornega kota in najti rešitev, kjer je nihče drug ne zna. Ali pa priložnosti tam, kjer drugi vidijo probleme.
O avtorici:
Dr. Sara Brezigar je strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki uspešnim podjetnikom in upravam pomaga zastaviti sisteme nagrajevanja in izboljšati vodenje. Magistrirala je na London School of Economics, ki je vrhunska evropska ustanova na področju upravljanja s človeškimi viri. Sodelovala je pri svetovalnih projektih za številna slovenska in tuja podjetja, kot predavateljica pa deluje tudi na Univerzi na Primorskem, na Programu Izobraževanje odraslih in razvoj kariere (PEF). Sara se redno pojavlja v medijih (RTV Slovenija, 24ur.com, Svet Kapitala, Delo, …). Za coaching in strateško svetovanje jo najemajo predvsem podjetniki, ki bi radi naredili večje spremembe pri kadrovskih strategijah, vodstvenih pristopih in pa pri sistemu nagrajevanja zaposlenih. Znana je po svoji izjemni sposobnosti zaznavanja bodočih problemov, ki jih prinesejo odločitve danes.
